Novi Marjan Podobnik

Radovan Žerjav se je (začasno) zavihtel med najbolj priljubljene slovenske politike

Radovan Žerjav je pred slabima dvema letoma prevzel vodenje SLS. Javnomnenjske ankete so takrat stranki napovedovale konec, SLS je bila na robu parlamentarnega praga, popolnoma neprepoznavna, nekje tam, kjer se danes giba razbita Zares. Žerjavov predhodnik na mestu predsednika SLS je bil Bojan Šrot, brat propadlega tajkuna Boška Šrota.
Dve leti pozneje ankete SLS kažejo le malenkostno bolje, bistveno bolje pa kažejo Radovanu Žerjavu. V zadnjih mesecih se je Žerjav po meritvah Ninamedie zavihtel med peterico najbolj priljubljenih slovenskih politikov in je daleč najbolje uvrščeni strankarski predsednik. Upokojenska zvezda Karl Erjavec je bil aprila po meritvi Vox populi šele na 14. mestu, Borut Pahor pa se je v ugledni druščini Branka Grimsa uvrstil na samo dno lestvice. Pahor je še pred leti, ko je bil več v Bruslju kot v Ljubljani, kraljeval na čelu najbolj priljubljenih slovenskih politikov. Je torej Žerjav nova zvezda slovenske desnice? Novodobni ljudsko-krščanski Krek, ki bo ljudsko-krščansko politiko pripeljala tja, kjer naj bi bilo njeno resnično mesto, med največje, če že ne na mesto največje stranke v Sloveniji?
Razmere na slovenski desnici so od leta 2000 nenavadne. Nenaravne. SDS in Janez Janša, ki ni značilen predstavnik ljudsko-krščanske linije, sta zaradi različnih razlogov od leta 2000 največja hegemona na desni sredini. Leta 2008 je premoč SDS dobro občutila NSi, ki jo je Janša najprej anektiral in potem izrinil iz parlamenta. Skoraj enako se je godilo tudi SLS, ki je leta 2008 z najslabšim volilnim rezultatom v zgodovini osvojila samo pet poslanskih sedežev. A kot zapisano, morda pa se je po letih dolgega padanja začela pobirati.
Da bi razumeli, kaj se danes dogaja s SLS in Žerjavom, se je treba zapeljati v zgodovino. Pred volitvami 1996 je bilo slovensko volilno telo zbegano. Od Depale vasi sta minili dve leti, Lojzetu Peterletu se je zgodil Oglej, Janez Drnovšek je govoril o zgodbi o uspehu, na drugi strani se je postavljal pomladni trojček (SLS + SKD + SDS). Volilni rezultat je bil neodločen. Marjan Podobnik je napovedoval, da bo slovenska pomlad oblikovala novo vlado, četudi je na volitvah zmagala LDS. A pravo presenečenje tistih volitev ni bil politični pat, v katerega je Slovenijo za nekaj mesecev potegnil volilni neuspeh, pač pa nepričakovani uspeh SLS, ki je zbrala skoraj 20 % volilnih glasov. Zgodba naprej je znana, Drnovšek je mesto podpredsednika vlade ponudil Podobniku, ta je ponudbo sprejel, oblikovana je bila nenačelna koalicija, ki je na koncu nenačelno razpadla.
Skrivnost Podobnikovega uspeha so bila njegova gesla o povezovanju, ne Peterle, ne Janša. Realnost Podobnikovega vladanja je bila kasneje drugačna od njegove volilne podobe, na koncu ga je skupaj z bratom zavrgla tudi stranka, a takrat sta bila nekaj časa zvezdi slovenskega političnega prostora. Podobnika in SLS je leta 1996 izvolila predvsem ruralna Slovenija, tista, ki je nekoč podpirala Peterletovo SKD in ki danes v veliki meri podpira tudi SDS. Ker pač nima druge izbire.
Žerjav seveda ni Marjan Podobnik. In nima brata. S Podobnikom pa ga povezuje to, da na desnici predstavlja alternativo Janezu Janši. Ni samo alternativno ime, SLS v zadnjih mesecih vodi drugačno politiko od »sestrske« SDS. SLS je podprla pokojninsko reformo, njeni poslanci niso prispevali podpisov za množico referendumov, Žerjav nasprotuje prehitremu spreminjanju ustave, javno je izjavil, da je Ivan Svetlik dober minister, z Danilom Türkom se ni zapletel v spopad o dogodkih v Velikovcu. In tudi te dni, ko so kriminalisti pridržali mariborskega župana Franca Kanglerja, Žerjav ni govoril o političnih zarotah in rdečem pravosodju, kar je besednjak, ki ga uporablja Janša, pač je dejal, da je treba počakati, kaj bo pokazala preiskava. Poziva, naj Kangler odstopi, vseeno ni zmogel.
Zapisano seveda ne pomeni, da je opozicijska SLS blizu vladi. Stranka je podprla ustavno obtožbo zoper predsednika Slovenije, v času referenduma o arbitražnem sporazumu so govorili o razprodaji slovenskega morja. A očitno se Žerjav zaveda tega, česar se ni zavedal Andrej Bajuk. Če želiš na desnici preživeti, moraš voditi politiko, ki je drugačna od Janševe, ki ni ideološka, ki ne paktira s cerkvijo in ni prežeta z delitvami iz časov druge svetovne vojne. Žerjav tako ne vodi politike, ki bi bila proti vsem, kar ne prihaja s prave strani, ne vodi politike, ki bi bila do druge politične strani sovražno nastrojena. Rad poudari, da je njegova poslanska skupina podprla 85 % vseh vladnih predlogov. Ga takšna politika dela za novo zvezdo na desni sredini? Težko, v svojih odgovorih na vprašanja o izhodu iz gospodarske krize dlje od političnih fraz o razbremenitvi gospodarstva in povečanju konkurenčnosti še ni prišel, a očitno to volivcev za zdaj pretirano ne moti.
SLS je stranka, ki zna kohabitirati z vlado in opozicijo. Je stranka, ki je vedno sedela na dveh stolih, ki je sprejemala pragmatične odločitve samo zato, da se je ali ohranila na oblasti ali ugajala javnosti. Del teh političnih veščin se je v zadnjih letih dobro priučil Karl Erjavec.
Zato tudi ni čudno, da SDS in njeni podporniki SLS ne zaupajo. Boštjan M. Turk se je v zadnjem Reporterju razpisal o tem, kako je Žerjav marioneta in da je SLS vedno vodila politiko, nenaklonjeno Sloveniji in žlahtni desnici. Gre za sklepanje po logiki, da je desnico najprej izdal Marjan Podobnik, potem ji je nož v hrbet porinil Franc Zagožen, ki ni podprl večinskega volilnega sistema, in sedaj naj bi ji luknjo v prihajajočo volilno zmago vrtal Radovan Žerjav. Če bi pred dobrim desetletjem Zagožen podprl večinski volilni sistem, SLS že dolgo ne bi več obstajala, SDS pa bi bila še močnejša, kot je sedaj.
SLS in Žerjav pa vseeno ne znata prepričljivo odgovoriti na preprost paradoks. Če mora res Pahor po morebitnem porazu pokojninske reforme zaradi izgube kredibilnosti razpisati predčasne volitve, kaj se bo potem na predčasnih volitvah zgodilo s kredibilnostjo ljudske stranke, ki danes ognjevito podpira pokojninsko reformo, njen predsednik Žerjav pa pravi, da je reforma slovenski nacionalni interes? Bi potem v novi konstelaciji političnih sil Žerjav spet pogumno zagovarjal pokojninsko reformo, ki naj bi na junijskem referendumu neslavno pogorela? Bi predlagal podoben zakon? Zgodovina SLS nas uči, da se po spremembi oblasti vedno spremeni tudi politično delovanje ljudske stranke.

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči