12. 5. 2011 | Mladina 18 | Družba
Grenka bitka za (najboljše) delavce
Bo Nemčiji uspelo »posrkati« najboljše ljudi iz vzhodne in srednje Evrope?
S prvim majem, na mednarodni dan dela, sta Nemčija in Avstrija, kot zadnji v EU, odpravili vse omejitve za čezmejno opravljanje storitev in zaposlovanje za državljane držav članic EU, ki so vstopile v unijo leta 2004. Zdaj se bo lahko, vsaj teoretično, več kot 50 milijonov vzhodnih Evropejcev brez delovnih dovoljenj zaposlilo v katerikoli izmed držav članic. Nemčija računa na najboljše. Toda lahko da dela račun brez krčmarja. Zamuja namreč. Zaradi dosedanjih omejitev so namreč visoko izobraženi delavci že našli zaposlitev v državah, ki niso tako restriktivno omejevale njihovega zaposlovanja. Pa tudi sanje vzhodih Evropejcev izpred dveh desetletij, da se s plačami in življenjskim standardom izenačijo z Nemci, se razblinjajo, niso več tako intenzivne.
Razmere so se spremenile. Nemčija in Avstrija krvavo potrebujeta nove ljudi, kajti zaradi demografskih napovedi se bo nemški povojni razvojni čudež brez novih priseljencev končal. Potrebujejo inženirje, strokovnjake za informacijsko tehnologijo, medicinske sestre. Po ocenah kölnskega Inštituta za ekonomske raziskave mora Nemčija v prihodnjih dveh letih privabiti v svoje gospodarstvo 800.000 ljudi, še 400.000 pa naj bi jim sledilo do leta 2020. Pričakujejo, da bi dotok novih delavcev do leta 2020 prispeval 1,5 odstotka h gospodarski rasti, velikega vpliva na brezposelnost na nemškem 40-milijonskem delavstvu pa naj ne bi imel. Zdaj ima Nemčija 3,5-odstotno gospodarsko rast, in če jo hoče ohranjati, takoj potrebuje 300.000 novih delavcev. Ob 6,5-odstotni brezposelnosti ji od vseh zaposlenih primanjkuje 2,6 odstotka delavcev določenega profila. »Ne primanjkuje služb, primanjkuje nam delavcev,« je dejala nemška ministrica za delo Ursula von der Leyen, »pričakujemo dobre, visoko izobražene delavce, ki želijo delati.« Nemški gospodarski minister Rainer Bruderle pa poudarja, da potrebujejo v tem trenutku 66.000 strokovnjakov za informacijsko tehnologijo, da bi okrepili svoj položaj v tej industriji.
Nemčija pa seveda ni edina država, ki ji primanjkuje ljudi s takšnim znanjem. S podobnim problemom se srečujejo tudi v Avstriji.
Krivi pa sta po sodbi strokovnjakov sami - zato ker sta leta 2004 trdo zavarovali svoj trg delovne sile pred novimi članicami. Nemci in Avstrijci so se bali, da bi prosti pretok delovne sile povzročil napetosti na njihovem trgu dela s plačnim dampingom. Napačno protekcionistično politiko nekdanjega nemškega kanclerja Gerharda Schröderja, ki je mislil, da bo tako pred cenejšo delovno silo z vzhoda zaščitil nemške tesarje, varilce in računalničarje, pa so izkoristile druge države. Po podatkih kölnskega ekonomskega inštituta se je v zadnjih letih iz novih članic Evropske unije v Veliko Britanijo in na Irsko preselilo milijon inženirjev, dizajnerjev, programerjev. Še milijon jih opravlja tam druge poklice. Večinoma so to Poljaki. Ti novi emigranti so že vzpostavili socialne mreže, si ustvarili tudi družine in zato bi zdaj stežka zapustili te države in začeli novo življenje drugje. Svoje k temu prispeva tudi jezik. Večina diplomantov evropskih univerz govori namreč angleško in ne nemško. Zato se težje integrirajo v nemško družbo. Med letoma 2006 in 2008 sta tudi Nizozemska in Francija postopoma umaknili vse omejitve za trg delovne sile. V vseh državah je prihod priseljencev iz vzhodne Evrope pozitivno vplival na gospodarsko rast. Po ocenah britanskega Nacionalnega inštituta za ekonomske in socialne raziskave naj bi priseljenci v Veliko Britanijo med letoma 2004 in 2009 prispevali 0,3 odstotka h gospodarski rasti oziroma 5 milijard funtov h gospodarstvu, na Irskem pa 0,4 odstotka.
Kako uspešni sta potemtakem lahko zamudnici? No, najprej je bilo treba pripraviti javnost in odstraniti strahove za sprejem novih delavcev doma. Teh ni malo. Neonacistična NPD je minuli konec tedna že marširala po ulicah Bremna in drugih mest s panoji »Ustavite invazijo tujih delavcev!«. Ministrica der Leyen je napovedala preverjanja v gradbenem in gostinskem sektorju, da priseljenci ne znižujejo plač in odjedajo »domačinom« delovnih mest. Finančni minister Wolfgang Schaeuble je napovedal 150 novih inšpektorjev, ki bodo ugotavljali nepravilnosti na trgu dela. Pomisleke imajo tudi sindikati, ki zaradi strahu pred plačnim dampingom zahtevajo, da vlada uvede minimalno plačo za delavce iz tujine. Sklad Friedricha Eberta, inštitut blizu nemškim socialdemokratom, pa je prav te dni izvedel raziskavo, ki opozarja, da delavci iz vzhodne Evrope na Irskem za isto delo zaslužijo 18 odstotkov manj kot domačini.
Nemci računajo predvsem na Poljake. Večinoma na visoko ali srednje izobražene. Tako naj bi se trem milijonom ljudi, ki so se v Nemčijo preselili med letoma 1991 do 2000, večinoma nižje izobraženih Poljakov, zdaj pridružili novi in bolje usposobljeni. Sicer pa ostaja, tako kot doslej, nemški trg odprt tudi za sezonske delavce. Kar 350.000 jih je prihajalo vsako leto na sezonska dela.
In kako se odzivajo na odpravo dosedanjih omejitev za zaposlovanja v Nemčiji in Avstriji v državah, od koder pričakujeta ti dve državi največ novih delavcev? Očitno vse ne bo potekalo gladko. Poljski državni inštitut za javne zadeve je svojo analizo preseljevanja cinično naslovil s »Poljaki prihajajo. Ali res?« in hkrati opozoril, da je strah pred njimi precej votel. Tudi druge ustanove ne pričakujejo množičnega priseljevanja. Po ocenah poljskega veleposlaništva v Berlinu bo v prihodnjih letih v Nemčiji iskalo zaposlitev od 300.000 do 400.000 Poljakov. Največ v prvih mesecih po odprtju trga dela. Ocene pa se razlikujejo. Po analizah Evropske komisije novih priseljencev z vzhoda na zahod ne bo več kot 100.000 na leto, po ocenah Sklada Friedricha Eberta naj bi jih do leta 2015 prišlo največ 150.000, poljska strokovnjakinja za migracije, Krystyna Iglicka, pa v pogovoru za Spiegel ocenjuje, da bo v naslednjih dveh letih od 500.000 do milijon Poljakov odšlo delat na tuje. Vsi ne bodo visokokvalificirani. »Poljski priseljenci v Veliki Britaniji in na Irskem so pogosto sprejeli umazana, težavna dela, ki se jih Nemci niti dotakniti ne bi hoteli. Nemci nočejo pobirati špargljev in vse manj in manj jih hoče delati v oskrbi starejših,« pravi Iglicka.
Toda v novih članicah EU, ki so bazen za privabljanje delavcev na zahod v razvitejše države, že opozarjajo na morebitne katastrofalne posledice »bega možganov«, saj lahko ostanejo brez najbolj inovativnih in usposobljenih ljudi. Programer v Nemčiji vendarle zasluži dvakrat toliko kot programer na Poljskem. Časnik Warsaw Voice povzema opozorila Pracodawcy RP, združenja poljskih delodajalcev, da je liberalizacija trga dela v Evropi že doslej izsušila poljski trg dela. Po njihovih navedbah tudi na Poljskem primanjkuje strokovnjakov istega profila kot v Nemčiji. »Na Poljskem je veliko oglasov za specialiste IT, inženirje, tesarje, frizerje,« so zapisali. Bojijo se, da bo imel odhod nove armade delavcev v tujino katastrofalne učinke na gospodarsko rast Poljske in njeno demografijo. Še posebej ob meji. Z odprtjem trga delovne sile v Nemčiji »lahko Poljska izgubi izobražene, mlade ljudi, kar lahko upočasni gospodarski razvoj«.
Madžarska in Češka imata najnižjo raven delovnih migracij v vzhodni Evropi. Tudi po odprtju nemškega in avstrijskega trga dela ne pričakujeta večjega odhoda svojih delavcev. Jaromír Drábek, češki minister za delo in socialne zadeve, pravi, da je večina tistih državljanov Češke, ki so želeli zapustiti državo, to že storila po letu 2004. Sicer pa je konec leta 2009 le 14.000 Čehov delalo v Nemčiji - večina v gradbeništvu, inženirstvu, turizmu, zdravstvu in kmetijstvu. Na Slovaškem pa strokovnjaki pravijo, da bo sprostitev nemškega in avstrijskega trga dela ublažilo njihove probleme z brezposelnostjo. Zanimanje delavcev za zaposlitev v Avstriji in v Nemčiji je precejšnje. Toda številni slovaški delavci ne izpolnjujejo nemških in avstrijskih meril za zaposlitev - stopnje izobrazbe in znanje jezika. Zdaj dela na tujem okrog 130.000 Slovakov. Le 18.000 jih je v Nemčiji in 8500 v Avstriji. Sicer pa je Avstrija v zadnjih letih priljubljena destinacija za zaposlitev Slovakinj v srednjih letih, ki delajo v oskrbi s starejšimi.
Na Madžarskem imajo že sami težave zaradi pomanjkanja v nekaterih poklicih. Primanjkuje predvsem zdravstvenega osebja. Sicer pa večina Madžarov, zaposlenih na tujem, dela v Veliki Britaniji, na Irskem, v Nizozemski in v Skandinaviji. Zato bodo po pričakovanjih analitikov v Nemčiji iskali delo predvsem delavci iz zahodnih krajev Poljske, kjer govorijo nemško. A tudi Poljska se že pripravlja na morebiten »eksodus«. V svoje ustanove že vabijo študente z vzhoda. Lani so privabili 500 študentov iz Ukrajine, Belorusije, Moldavije in Kazahstana.
Za delavce iz Slovenije je zaradi bližine seveda najbolj zanimiva Avstrija. Tam vsako leto potrebujejo 20.000 novih delavcev, najbolj pa jim primanjkuje gradbenikov, lesarskih delavcev in negovalk. Že zdaj dela v Avstriji okrog 6000 Slovencev. Liberalizacija trga delovne sile pa jih bo privabila še več. Plače so pač tam višje, poleg tega pa imajo tudi uzakonjeno minimalno plačo, četudi se ta od panoge do panoge razlikuje. Iz Euresa (omrežja javnih služb za zaposlovanje v EU, EGP in Švici) poročajo, da se je zanimanje za delo v Avstriji v zadnjih letih podvojilo. Zagotovo pa ne gre pričakovati množičnih migracij. Vsaj ne takšnih, kot so bile v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je Republiko Slovenijo zapustilo 100.000 ljudi. Največ iz Prekmurja, Posavja in Bele krajine jih je odšlo v Nemčijo, pa tudi v Švico in v skandinavske države.
Drugačni pa so tudi pogoji za delovanje naših podjetij na tujem. V Nemčiji velja zakon, da mora podjetje, ki je v Nemčijo napotilo delavce, upoštevati lokalne predpise o plačah, delovnem času, nadurah, dopustih, varnosti in zdravju na delovnem mestu. V tem smislu je zdaj tudi Avstrija pripravila posebno zakonodajo. Od maja velja zakon proti socialnemu in plačnemu dampingu, katerega namen je za vse zaposlene v Avstriji zagotoviti enake plačne pogoje. Vsako tuje podjetje kot delodajalec v Avstriji bo moralo vedno imeti tudi pripravljeno potrdilo o prejemkih zaposlenih, kar bodo preverjali inšpektorji. In če bo slovensko podjetje, recimo gradbeniško, delalo v Avstriji tudi z ljudmi, ki niso slovenski državljani? Recimo Bosanci? Še naprej morajo imeti delovno dovoljenje in v podjetju morajo biti zaposleni vsaj mesec dni, preden jih podjetje napoti na delo v Avstrijo ali v Nemčijo. Sicer pa stroški za ustanovitev podjetja znašajo 25.000 evrov osnovnega kapitala. Zato se bodo, tako pravijo strokovnjaki, za takšen podvig odločala podjetja, ki želijo ostati dlje časa na tujem. Na slovenskem trgu že deluje 725 avstrijskih podjetij in Slovenija si želi, da bi bil ta tok dolgoročno tudi obraten. Zanimanja pa je, kolikor lahko razberemo iz udeležbe na sestankih, precej veliko.
Je pa tudi Slovenija, sicer šele pred kratkim, sprejela Strategijo ekonomskih migracij za obdobje od leta 2010 do 2020. Z njenim uresničevanjem želi privabiti k nam visoko kvalificirane ljudi. Zagotovo jih bo največ iz jugovzhodne Evrope, vendar se lahko zgodi, da bo Slovenija zanje le prehodna postaja.
Če potegnemo črto pod odločitvijo Nemčije in Avstrije za popolno liberalizacijo trga delovne sile, pa je jasno, da se vse države borijo za najboljše delavce, medtem ko se val izkoriščanja seli na vzhod in vse bolj poglablja tudi v družbah samih. Zdaj so na udaru Bolgari in Romuni, saj bosta zanje Nemčija in Avstrija odprli trg delovne sile šele leta 2014. Ti zdaj delajo najbolj umazana dela ilegalno, saj se lahko prosto gibljejo v državah članicah, delati pa smejo le z delovnimi dovoljenji. So državljani EU, vendar del »tretjega sveta« znotraj teh družb. Skupaj z milijoni prišlekov iz Afrike in od drugod. Njih evropskim državam ni uspelo integrirati, predvsem pa izobraziti, da bi lahko pomembno prispevali k razvoju gospodarstva. A povsod iščejo hitre rešitve, da bi omejili izkoriščanje, ki se vse bolj seli proti vzhodu in na Balkan. Zato se regionalni politiki razvoja v EU namenja velika pozornost, saj je takšen razvoj edino zagotovilo, da liberalizirani trg dela ne opustoši manj razvitih držav v EU, da bodo v tekmi za najboljše kadre posrkale vase tiste države, ki že zdaj veljajo za uspešnejše.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.