2. 6. 2011 | Mladina 22 | Ekonomija
Elektrika se draži, poraba raste
V Sloveniji je poraba električne energije marca v industriji in tudi nasploh že skoraj dosegla raven pred izbruhom gospodarske krize leta 2008
© Borut Peterlin
V Sloveniji smo v prvih štirih mesecih letos porabili štiri odstotke več električne energije kot v enakem obdobju lani, ugotavlja statistični urad. Zakaj poraba raste, ni navedel. Za to pojasnilo smo zaprosili ministrstvo za gospodarstvo, a nam na naša vprašanja v roku niso utegnili odgovoriti. Na gospodarski zbornici so aprila ugotavljali, da se je poraba električne energije v industriji v prvih treh mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za 11,3 odstotka.
Neposredni odjemalci, to so največji porabniki (Talum, železarne), so v prvih treh mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani porabo električne energije povečali za 27,7 odstotka. Celotna poraba pa je bila v prvih treh mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani višja za 3,9 odstotka. Na podlagi teh podatkov je mogoče sklepati, da se poraba električne energije letos v Sloveniji povečuje predvsem zaradi povečevanja industrijske proizvodnje, zlasti pri največjih porabnikih. Na GZS so aprila ugotovili, da je poraba električne energije v Sloveniji marca letos v industriji in tudi nasploh že skoraj dosegla raven pred izbruhom finančne in gospodarske krize v jeseni leta 2008.
To je spodbudno za industrijsko proizvodnjo, saj pomeni, da gospodarstvo res okreva. Slabo pa je z vidika varčevanja z energijo in učinkovito rabo, ki pa jo izpostavljajo v evropski komisiji v Bruslju. Tudi za Slovenijo velja zaveza povečanja energetske učinkovitosti do leta 2020 za 20 odstotkov, zato je morala poslati evropski komisiji akcijski načrt, kako bo to dosegla. Povečanje energetske učinkovitosti preprosto povedano pomeni, da poraba energije ne bi smela naraščati z naraščanjem proizvodnje, ker bi podjetja, javni sektor in gospodinjstva morali z različnimi varčevalnimi ukrepi poskrbeti, da bi porabili manj električne energije za enak učinek. Ravni porabe pred krizo, ko je Slovenija imela rekordno gospodarsko rast, tako ne bi smeli preseči.
Ker poraba še vedno raste, ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti očitno niso dovolj privlačni in stimulirani ali pa država v proračunu preprosto nima na voljo dovolj denarja za takšne spodbude. Ampak tudi druge članice EU pri uresničevanju sicer le politične zaveze o povečanju energetske učinkovitosti večinoma niso uspešne. Evropska komisija namreč ocenjuje, da bodo ob nadaljevanju sedanjega trenda do leta 2020 energetsko učinkovitost povečale le za devet odstotkov.
Franko Nemac, direktor agencije za prestrukturiranje energetike, je v pogovoru za Finance pravkar spet opozoril, da bi v Sloveniji zlahka prihranili 10 odstotkov električne energije. To bi lahko dosegli predvsem z ustrezno rabo ali zamenjavo naprav, ki proizvajajo toploto z električno energijo (grelnikov in pralnih strojev), starih hladilnikov in zamrzovalnih skrinj, nekaj pa tudi z izklapljanjem razsvetljave v prostorih, kjer nas ni. Tudi za računalnike, televizorje in podobno ni nujno, da so ves čas prižgani.
Ker poraba raste, elektropodjetja električno energijo lahko brez večjih težav dražijo. Na trgu trgovec blago namreč draži, dokler ga lahko brez težav proda, to, da se kupci nad podražitvami pritožujejo, pa ga ne zanima.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.