2. 6. 2011 | Mladina 22
Plavajoča avantgarda
Titova ladja Galeb bo za nekaj časa postala plavajoči muzej
Kustos Branko Franceschi z grafiko Borisa Bućana na Titovi ladji Galeb
© Miljenko Marin
Na ladji Galeb, 117 metrov dolgi razkošni jahti, je nekdanji jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito sprejemal tuje diplomate, predsednike držav in vlad in z njo preplul veliko morij na svoji »poti miru«. Seveda so se na krovu znašle tudi kronane glave, denimo etiopski cesar Haile Selassie, pa svetovne filmske zvezde tedanjega časa. Leta 1979 je Tito zadnjič plul z Galebom, po njegovi smrti pa je ladja precej časa rjavela v Boki Kotorski. Rešili so jo Hrvati in ji namenili novo vlogo. Od 5. do 18. junija bo na njej razstava avantgardne umetnosti 20. stoletja.
Morda je to zadnja Galebova metamorfoza, kar zadeva namembnost. Ladja je bila zgrajena leta 1938 v ladjedelnici Ansaldo v Genovi, namenjena pa je bila prevozu sadja. Takrat se je imenovala RAMB III. V drugi svetovni vojni so Italijani z njo prevažali meso za svojo vojsko v Libijo. Leta 1941 jo je v Bengaziju zadel torpedo britanske vojske in močno poškodovana - brez sprednjega dela - je ritensko preplula 900 navtičnih milj do Sicilije. V tržaški ladjedelnici so jo leta 1943 popravili, prilastili pa so si jo Nemci, jo opremili z orožjem za protiletalsko obrambo in z njo vse do leta 1944 trosili mine po Kvarnerskem zalivu. V enem izmed angleških bombnih napadov na reško pristanišče so je zavezniki potopili. Leta 1947 je prišla v roke puljskim ladjedelničarjem, ti so jo obnovili in izročili Titovi mornarici za šolsko plovilo. Krstili so jo za Galeba.
Po Titovi smrti leta 1980 je Galeb doživel marsikaj. Konec devetdesetih let prejšnjega stoletja ga je kupil Grk John Paul Papanikolau in jo zaradi prenove leta 2000 pripeljal na Reko. Tu pa jo je čez devet let za 150.000 dolarjev (105.870 evrov) prodal mestni občini Reka. Hrvaško ministrstvo za kulturo je potem Galeba razglasilo za kulturno dediščino. Ladjo so obnovili v reški ladjedelnici Viktor Lenac, reška občina pa je za prenovo plačala 66.500 evrov. Toda prenovljeni Galeb ne bo le plavajoči muzej v reškem pristanišču, ampak bo mogoče nekaj mesecev na leto z njim križariti po morju.
Te dni se bo Galeb prvič predstavil kot razstavni prostor za avantgardno umetnost. Poleg hrvaškega zbiratelja umetnin Marinka Sudca sta organizatorja razstave zagrebški Inštitut za raziskavo avantgarde in mesto Reka, kustos pa je Branko Franceschi. Povedal nam je: »Predstavili bomo umetnost iz 20. stoletja, vse do osemdesetih let, za katero je značilno, da so se umetniki z njo postavljali po robu ali kritizirali družbenopolitično ureditev, potem so tu še dela, ki so sestavni del institucionalnega konteksta nastanka avantgardne umetnosti tistega časa in problematizirajo razmerja med različnimi umetniškimi izraznimi sredstvi. To je eksplozivna kombinacija.«
Na treh Galebovih palubah bo razstavni prostor dobilo 200 del šestdesetih umetnikov, vendar ne le iz nekdanje Jugoslavije, ampak tudi iz Madžarske in Italije. Celo Američan in Japonec bosta razstavljala. Največ je seveda Hrvatov. Franceschi pa še dodaja, da bodo razstavljena tudi nekatera dela slovenske avantgardistične skupine OHO, dela Tomaža Šalamuna in Marka Pogačnika. Razstavo bodo popestrili pogovori z umetniki, ki so bili v sporu ali pa so imeli težave z nekdanjo oblastjo. Pogačnik in Šalamun sta med njimi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.