2. 6. 2011 | Mladina 22 | Politika
Ko je storilec žrtev, preiskovalec pa storilec
Poslanec Andrej Magajna bo kazensko ovadil policiste, ki ga preiskujejo, kot so to pred njim storili Kangler, Jelinčič, Penko ...
Andrej Magajna, predsednik Krščanskih socialistov Slovenije, nepovezani poslanec
© Borut Krajnc
Pred dnevi je nepovezani poslanec Andrej Magajna napovedal kazenske ovadbe zoper policiste in kriminaliste, ki so zoper njega vodili predkazenski in kazenski postopek. Mariborski župan Franc Kangler je nekaj dni pred tem ovadil sedem preiskovalcev, ki so sodelovali v njegovem primeru. Poslanec SNS Zmago Jelinčič je pred kakim letom ovadil vodjo koprske kriminalistične policije, ki je vodila postopek zoper njega. Zgolj priljubljena taktika ustvarjanja javnega mnenja in oblika pritiska na pravosodne organe ali kaznivo dejanje krive ovadbe?
Ne gre za novost, zgolj za nadgradnjo tipične obrambne taktike politika v kazenskem postopku. Ta temelji na stališču, da gre v primeru kazenskega postopka za politični konstrukt in umor. Da gre za instrumentalizacijo policije s strani druge politične opcije in da posledično obtožbe o očitanih kaznivih dejanjih niso utemeljene. Tak je bil zagovor praktično vseh političnih funkcionarjev, ki so se v zadnjih letih znašli v kazenskih postopkih, in ni jih bilo tako malo. Poleg omenjenih so to zatrjevali Janez Janša, Karl Erjavec, Branko Marinič, Pavle Rupar ... Ob tem ne gre pozabiti na nekdanjega tožilca, zdaj odvetnika Boštjana Penka, ki je ovadil pripadnike policije in tožilstva, ki so ga skupaj z Ivanom Zidarjem strpali v marico in odpeljali na zaslišanje.
A obtožbe o politični motiviranosti kazenskih postopkov so eno, vlaganje kazenskih ovadb zoper policiste, kriminaliste in tožilce, ki te postopke vodijo, pa nekaj drugega. Seveda ni izključeno, da pripadniki organov pregona in preiskovanja pri svojem delu storijo kaznivo dejanje. A verjetnost, da bi to storili vsi, ki so sodelovali v nekem kazenskem postopku, da bi torej dogovorno kršili kazensko zakonodajo, je majhna. Po ocenah strokovnjakov s področja policijskega dela pa celo nična. Dr. Anton Dvoršek s Fakultete za varnostne vede, pred davnimi leti kriminalist, pojasnjuje, da seveda ni mogoče reči, »da policija dela vedno odlično in da ni vmes tudi kake šlamastike; da bi namenoma zlorabljali svoje pristojnosti, pa ni nobene možnosti. Ne, da ne bi kdo pomislil na to, ampak to preprosto ni izvedljivo, sistem in organizacija dela tega ne dopuščata.« Vse, kar lahko neki policijski šef, na katerega vpliva politika, stori, je, da primer dodeli manj kompetentnim preiskovalcem. Da pa bi prepričal preiskovalce, da se odločijo za kazenski postopek, kadar za to ni potrebnega suma, ali da postopka ne sprožijo, kljub temu da indici kažejo na kaznivo dejanje, po mnenju Dvorška ni izvedljivo: »Kriminalisti tega ne bi nikoli storili, edino, s čimer se lahko postavijo in potrjujejo, je, da neki primer uspešno rešijo. Že če bi jim kdo karkoli takšnega predlagal, bi bilo to naslednji dan v časopisih. To ne bi moglo ostati skrito in posledično tega policijski šefi ne počno. Zato so bili tudi toliko smešni očitki, da je policija ravnala politično v primeru Baričevič.« Se je pa v primeru Baričevič potem zgodilo točno to. Tožilski kriminalist je preiskoval delo policistov, da bi z izsledki potem lahko vplivali na javno mnenje in politično kariero notranje ministrice, morda cele vlade. Dvoršek to povezuje z dejstvom, da sta bila v tistem času tožilstvo in policija vsak na svojem bregu in da med njima ni bilo zaupanja. Vse skupaj pa je po njegovem mnenju posledica neizživetosti slovenske politike, ki se včasih kaže tudi v nedelovanju nadzornih mehanizmov. »To pa je za preiskovanje kaznivih dejanj katastrofa,« dodaja Dvoršek.
Tudi v aktualnem primeru poslanca Magajne Dvoršek sicer ne dopušča možnosti za utemeljenost očitkov policiji, ki jih izreka poslanec. Sploh ne dvomi, da so ga kolegi in drugi politični sopotniki opozarjali, naj glasuje za neki zakon, »ampak to nima nič z omenjeno preiskavo. Takšna zadeva se pripravlja leto, leto in pol, in ko je potekel rok za spremljanje osumljencev s pomočjo posebnih preiskovalnih metod, so morali z zadevo v realizacijo, ki pa je povsem slučajno sovpadla z nekimi drugimi problemi, ki jih je poslanec takrat imel. Karkoli drugega je v nasprotju z logiko kriminalističnega preiskovanja.«
In te specifike oziroma logike preiskovanja se najbolje zavedajo prav dobri poznavalci kazenskih postopkov. Recimo odvetniki. Nasploh so najbolj problematične ovadbe zoper policiste s strani posameznikov z več znanja s tega področja. Odvetniki, še posebej, ker imajo vpogled v spis, se lahko prepričajo, da je policija imela dovolj kvalificiran sum, da je začela postopek. Poleg tega se odvetniki najbolje zavedajo dejstva, da se vsi policijski postopki ne končajo z obsodilno sodbo. Oprostilna sodba ali zaustavljen postopek pa nikakor ne pomeni, da je policijo pri uvedbi postopka vodilo kaj drugega kot sum o storitvi kaznivega dejanja. Poslanec Magajna zdaj recimo ravna po nasvetu odvetnika Francija Matoza. »Ta odvetnik točno ve, da ovadba, ki jo je vložil, ne drži vode,« je odločen Dvoršek.
Zdravilo? Sankcioniranje vlaganja krivih ovadb. »Moralo se bo zgoditi, da bo nekdo, ki je ovadil policista ali kogarkoli drugega za nekaj, kar se ni zgodilo, obsojen za kaznivo dejanje krive ovadbe. V trenutku, ko bomo imeli takšno sodbo, bo tovrstnih ovadb precej manj,« pravi Dvoršek. Temu pritrjuje tudi dekan Fakultete za varnostne vede dr. Gorazd Meško, ki sicer v takšnih ovadbah vidi »zanimive odvetniške strategije za ustvarjanje zmede in pritiskov na policijo, ki se ne zna v zapleteni situaciji postaviti za sebe in pogosto popusti pod pritiski, tudi medijskimi.« Po njegovem mnenju gre v prvi vrsti za ustvarjanje slike, da je policija spolitizirana, pokvarjena in pristranska. Tudi Dvoršek meni, da gre za početje, »ki je modno in ki usmerja pozornost na osumljenca, ta pa se spreminja v žrtev. To potem zanima tudi medije in nastane stanje, ki ni normalno. V pravnih sistemih, po katerih se zgledujemo, recimo v nemškem, tega zagotovo ne boste doživeli.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.