2. 6. 2011 | Mladina 22 | Družba
Pozabljeni morilci bakterij
So virusi lahko odgovor na vse večji problem odpornosti bakterij proti antibiotikom?
Bakteriofag z imenom T4, ki napada bakterije E.coli
Zaradi bakterij, odpornih proti antibiotikom, naj bi samo v Evropski uniji na leto umrlo 25 tisoč ljudi. Vse več bakterij je odpornih proti prav vsem znanim antibiotikom. Preveč brezbrižno predpisovanje antibiotikov, tudi ko ti dejansko niso potrebni, težave samo še povečuje. Razvoj novih antibiotikov niti približno ne zmore slediti razvoju odpornosti pri bakterijah. Farmacevtska podjetja so prezaposlena z izdelovanjem dobičkonosnih zdravil za kronične bolezni zahodnega sveta. Poleg tega so lahke tarče, torej bakterijski procesi, ki jih je bilo preprosto ustaviti in s tem povzročiti bakterijsko smrt, bolj ali manj izčrpane, brskanje za novimi tarčami po bakterijskem genomu pa se, kot pravi dr. Bojana Beović z ljubljanske Infekcijske klinike, za zdaj ni izkazalo za ravno učinkovito.
Pogosto torej zdravniki ostajajo nemočni v boju proti bakterijam. A obstaja še eno orožje, ki pa si ga večina ne upa vzeti v roke - bakteriofagi. To so preprosto virusi, ki napadajo bakterije, se v njih razmnožujejo in iz njih izstopijo, s tem pa povzročijo bakterijsko smrt. Za človeški organizem so v bistvu nenevarni. Navsezadnje jih v naših telesih gostuje na milijarde in so na primer pomembna sestavina naše črevesne flore. Pravzaprav so bakteriofagi najbolj množična oblika življenja na svetu, saj njihovo število nekajkrat presega število bakterij. So povsod okrog nas.
Torej, namesto iskanja novih umetnih orožij za boj proti bakterijam imamo še eno možnost - da jih izpostavimo njihovim naravnim sovražnikom. »Zamisel o uporabi bakteriofagov za zdravljenje bakterijskih okužb je podobna zamisli, da bi v kmetijstvu namesto streljanja preveč razmnoženih divjih prašičev naselili volkove ali da bi namesto uporabe insekticidov za uši naselili pikapolonice,« pravi imunolog dr. Alojz Ihan. To pa ima prednosti in slabosti. »Zamisel je zanimiva, eko, poetična in že dokaj stara. Dvome zbuja izvedljivost. Kajti pri ekoravnovesjih ni nič 100-odstotnega, mi pa bi radi okužbo ozdravili hitro in v celoti. Če bi stvar z virusi proti bakterijam tako dobro delovala, potem bakterij sploh ne bi bilo. Kot bi tudi nas ne bilo, če bi virus gripe deloval 100-odstotno,« je skeptičen dr. Ihan. A dejansko bakteriofage za zdravljenje bakterijskih okužb že uporabljajo, samo ne ravno na krajih, ki bi v zahodni medicini zbujali največ zaupanja.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev
»Če ne bakteriofagi, kaj?«
Nemški izbruh
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.