7. 7. 2011 | Mladina 27 | Ekonomija
Evrodavek
Davek na finančne transakcije za polnjenje evropskega proračuna?
V predlogu za nov finančni okvir, ki bo osnova za pripravo letnih proračunov Evropske unije med letoma 2014 do 2020, je evropska komisija navedla uvedbo evropskega davka na finančne transakcije. Ta davek naj bi z letom 2018 postal lastni vir za financiranje proračuna EU. V evropski proračun naj bi se po predlogu Evropske komisije sočasno začela neposredno stekati tudi do dva odstotka denarja, ki ga države članice poberejo prek osnovne stopnje DDV-ja. Zakonske predloge s podrobnostmi za oba vira namerava Komisija predstaviti jeseni. Po njenih izračunih bi z davkom na finančne transakcije in DDV zbrali 40 odstotkov denarja za financiranje proračuna EU, 20 odstotkov bi zbrali še s carinami, ki so že zdaj prihodek proračuna EU. Delež vplačil držav članic iz državnih proračunov v proračun EU bi se tako znižal z zdajšnjih 76 odstotkov na 40 odstotkov.
Nemčija, Francija in Velika Britanija so že izrazile odločno nasprotovanje uvedbi evropskega davka na finančne transakcije. Brez njihove podpore seveda v EU ni sprejet nobeden predlog, poleg tega države članice finančni okvir potrjujejo s soglasjem. Je pa ta predlog dobil kar precej podpore v prvi razpravi v evropskem parlamentu, ki mora na koncu potrditi nov finančni okvir. Vodja politične skupine liberalcev Guy Verhofstadt je dejal, da bo ena pomembnih nalog v okviru pogajanj prepričati ljudi, da uvedba evropskega davka na finančne transakcije zanje ne pomeni dodatne obremenitve. Sopredsedujoči politični skupini zelenih Daniel Cohn-Bendit je nadaljeval, da bodo ta davek plačale finančne institucije, ne državljani. Ni pa povedal, da bodo banke ta strošek najbrž prevalile na varčevalce. Treba je sicer poudariti, da še ni znano, katere transakcije bi obdavčili. Nasprotniki, med katerimi so med najbolj glasnimi v politični skupini konservativcev in reformistov, opozarjajo, da v času, ko so države članice prisiljene varčevati, ni mogoče povečevati proračuna EU, predvsem pa državljani ne želijo več evropskih davkov.
Evropska komisija sicer predlaga, da bi bilo med letoma 2014 do 2020 v proračunu EU na voljo 1025 milijard evrov ali 1,05 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) EU, za izplačila pa 972 milijard evrov ali 1 odstotek BDP-ja. Znesek za obveznosti pomeni, za kolikšen znesek komisija lahko podpiše pogodbe oziroma objavi javne razpise, znesek izplačil pa predstavlja dejanska izplačila. V sedanjem finančnem okviru, ki velja za obdobje od leta 2007 do 2013, je za obveznosti na voljo 976 milijard evrov ali 1,11 odstotka BDP-ja, za izplačila pa 926 milijard evrov ali 1,05 odstotka BDP-ja. To pomeni, da so zneski v predlogu novega finančnega okvira nominalno višji, glede na delež BDP-ja pa komisija predlaga zmanjšanje proračuna EU.
Glede na trenutne razmere je predlog evropske komisije za finančni okvir za obdobje od leta 2014 do 2020 realen in dobra podlaga za začetek pogajanj, izpolnjuje tudi pričakovanja Slovenije, da naj proračun EU v bistveno večji meri podpira izvajanje strategije Evropa 2020, pravijo v vladni Službi za razvoj in evropske zadeve. Poljsko predsedstvo za jesen napoveduje obširno konferenco o novem proračunu EU.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.