V davčnih oazah ni krize

Varovanje kapitala ali zgolj pranje denarja?

Ena izmed najpogosteje ponavljanih groženj slovenskih novopečenih kapitalistov je, da bodo svoje bogastvo preselili na tuje, če slovenska politika zgolj pomisli, da bo zvišala davke. Prava histerija v zvezi s tem je izbruhnila leta 2004, ko je odhajajoča vlada pod vodstvom LDS oziroma finančni minister Dušan Mramor zvišal obdavčitev kapitalskih dobičkov. »Zaradi Mramorjeve davčne reforme, ki je začela veljati leta 2005 in s katero so se kapitalski dobički obdavčili po stopnji 50 odstotkov, je bila selitev kapitala v davčno ugodnejše okolje popolnoma normalna reakcija davkoplačevalcev,« je tedaj razlagal Matjaž Gantar iz Skupine KD, ki je leta 2004 družinsko srebrnino preselil na Nizozemske Antile. Tudi Mramorjev naslednik Andrej Bajuk in drugi zagovorniki vitke države so potem davčne popuste najbogatejšim upravičevali s podobnimi razlogi.
Toda podatki o odlivih kapitala iz države v davčne oaze med letoma 2004 in 2010, ki jih je za Mladino pripravila Banka Slovenije, kažejo povsem drugačno sliko. Prav tedaj, ko naj bi zaradi Mramorjeve reforme denar iz Slovenije odtekal v davčno ugodnejšo tujino, to je bilo leta 2004 in 2005, večjih odlivov v davčne oaze ni zaznati. Leta 2004 in 2005 je bilo denimo na Nizozemsko, kjer imajo izpostave tako rekoč vsi slovenski holdingi, nakazanih 730 oziroma 640 milijonov evrov, na Ciper pa 42 oziroma 33 milijonov evrov. Na Nizozemske Antile, kamor naj bi bil Gantar leta 2004 prenesel skoraj 10 milijonov evrov, je bilo leta 2004 v resnici nakazanih 180 tisoč evrov in potem 40 tisoč evrov, v Liechtenstein pa 14 oziroma 10 milijonov evrov.
Pravi beg kapitala iz Slovenije je dejansko potekal neodvisno od davčnih ukrepov leta 2007 in 2008, v času menedžerskih odkupov. Tedaj se je denimo na Nizozemsko odlila milijarda in potem milijarda in pol evrov, na Ciper 66 in 77 milijonov evrov, v Liechtenstein pa 60 in 50 milijonov evrov. Eden izmed razlogov za takšen beg kapitala iz Slovenije je morda res bila visoka gospodarska rast v finančnem sektorju in gradbeništvu, čeprav so nekatere davčne destinacije velike slovenske kapitalske prilive ohranile tudi v času najhujše krize, leta 2009. Na Nizozemsko, kjer imajo sedeže skoraj vsi domnevno slabo likvidni holdingi, je lani odšlo pol milijarde evrov, na Ciper pa 63 milijonov evrov ali skoraj toliko kot v času najvišje gospodarske rasti.
Kot je ta teden sporočila davčna uprava, je zadnja leta iz Slovenije v 29 davčnih oaz denar nakazovalo skupaj 4492 prebivalcev in približno 5000 podjetij. Kakor je znano, nameravajo v Dursu sedaj vse te posle pregledati, saj sumijo, da so podjetja prek davčnih oaz zgolj prala denar. Poteza je pravilna in Durs si zasluži pohvalo. Naslednje na potezi je pravosodno ministrstvo, ki mora uzakoniti odvzem nezakonito pridobljenega premoženja in ne zgolj njegovo obdavčitev. In končno je treba pozvati tudi finančno ministrstvo, naj pri zviševanju davkov na kapitalske dobičke ne popusti prehitro grožnjam nouveau riche.

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči