7. 7. 2011 | Mladina 27
Vrhunska arhitektura za povprečen žep
Kako se znebiti predsodkov o sodobni arhitekturi
Balancing Barn stoji na nekdanji lokaciji kmetije, ki je bila zgrajena leta 1950. Imenovala se je Church Farm, njen lastnik pa je bila fundacija za ohranjanje narave Suffolk Wildlife Trust.
© Living Architecture
Kdor želi počitnikovati na angleškem podeželju, ne bo več omejen le na bivanje v majhnih srednjeveških kočah, temačnih dostojanstvenih hišah in starih gradovih, potratnih s kurjavo. Popotniki ali dopustniki lahko zdaj počitnikujejo v »živi arhitekturi« oziroma v najsodobnejših hišah projekta Living Architecture (www.living-architecture.co.uk). Tri hiše na najosupljivejših lokacijah v Angliji so že na voljo za počitniško najemanje, letos bo končana še četrta, prihodnje leto pa peta. Vse hiše so zasnovali odlični arhitekti, med drugim celo svetovno znana arhitekturna imena, kot sta švicarski arhitekt, prejemnik ugledne Pritzkerjeve arhitekturne nagrade za življenjsko delo Peter Zumthor in nizozemska skupina MVRDV, arhitekti provokacije. Preostale tri hiše so zasnovali norveški biro Jarmund/Vigsnæs Architects, mladi škotski arhitekti iz biroja
Nord Architecture in uveljavljena angleška arhitekta Michael in Patty Hopkins. Podjetje Living Architecture si je zastavilo cilj, da vsako leto v Angliji postavi eno hišo. Cene najema se za štiridnevni oddih začnejo pri 725 britanskih funtih oziroma 820 evrih (Balancing Barn - MVRD), 625 britanskih funtih oziroma 707 evrih (Shingle House - Nord Architecture) in 760 britanskih funtih oziroma 860 evrih (Dune House - Jarmund/Vigsnæs Architects).
Living Architecture je nova družbena pobuda, ki naj bi revolucionarno vplivala na arhitekturo in tudi na turistično ponudbo v Angliji. Namenjena je promociji najboljše arhitekture v svetu, ki naj bi postala dostopna širši javnosti, in izkušnjam v njej. Organizacija je bila ustanovljena z željo, da se spremeni dojemanje sodobne arhitekture. Njen namen je doseči, da bi ljudje znali bolj ceniti sodobno arhitekturo, saj so v Angliji pojem turizma še vedno predvsem srednjeveške podeželske hiše. »To je nežen proces zapeljevanja,« pravi pobudnik projekta Living Architecture Alain de Botton, mednarodno uveljavljen švicarski pisatelj, voditelj različnih televizijskih oddaj, podjetnik in založnik, ki živi in dela v Londonu ter na zanimiv filozofski način razglablja o različnih temah s poudarkom na njihovem pomenu v vsakodnevnem življenju. Namen projekta Living Architecture je, da bi se ljudje zaljubili v sodobno arhitekturo, da bi jo razumeli in da bi se pri tem začeli prebujati njihovi čuti za prostor, svetlobo, poglede, intimo. Zanimivo je spremljati, kako De Botton zadnja tri leta čedalje več zanimanja posveča arhitekturi. Svoja opažanja o njej, s psihološkega in filozofskega vidika, je najprej predstavil v knjigi The Architecture of Happiness (2006). Izhodišče njegovega razmišljanja je bilo razpravljanje o lepoti v arhitekturi in o tem, kako je ta povezana z dobrim počutjem ter s splošnim zadovoljstvom posameznika in družbe. Knjiga ni akademska študija, temveč zanimiva splošna razprava o tem, kako arhitektura vsak dan vpliva na ljudi in kako malo pomena ji v splošnem pripisujemo. Svoja opažanja je začel udejanjati tudi v praksi z različnimi dejavnostmi. Vzpostavlja stike z najuglednejšimi svetovnimi arhitekti in arhitekturnimi ustanovami. Posnel je več arhitekturnih dokumentarnih oddaj.
Po objavi knjige je dobil zamisel za projekt Living Architecture, katerega namen je ob pomoči vodilnih sodobnih arhitektov v Angliji zgraditi več inovativnih hiš, ki bodo namenjene splošni javnosti za najem. Namen projekta je, da ljudje doživijo pristno izkušnjo, kaj pomeni živeti, jesti, spati v prostoru, ki ga premišljeno zasnujejo najboljši arhitekturni biroji. Večina nadpovprečno dobre stanovanjske arhitekture je namreč v lasti zasebnikov in žal ni na ogled javnosti. De Bottonov namen je izboljšati vrednotenje dobre sodobne arhitekture, kar je v bistvu praktično nadaljevanje njegovega teoretičnega dela iz knjige The Architecture of Happiness.
Living Architecture je kombinacija arhitekturnega podjetja, ki ga je ustanovila skupina enako mislečih in človekoljubnih investitorjev, ter podjetja za turizem. Za zdaj gre za pet sodobnih hiš na podeželju, ki jih je mogoče najeti za en teden ali le za nekaj dni, neprofitna skupina pa je navdih za projekt delno dobila pri fundaciji Landmark Trust, ki se ukvarja z oddajanjem starih zanimivih stavb. Predvsem pa jo je navdihnil kalifornijski program Case Study Houses, ki je potekal v letih 1940-1960 z namenom zasnovati več hiš, ki bi pomagale definirati idejo povojne sanjske enodružinske hiše v Kaliforniji.
Ni dvoma, da De Botton in Living Architecture izzivata. Posegata v osovražene, grenke in izrazito britanske razprave med tradicionalisti in modernisti o obliki in slogu naših domov, ki se vleče že desetletja. Kljub vse bolj odprtemu odnosu do oblikovanja v številnih mestih se je pokazala neenotna opredelitev do sodobne arhitekture, čeprav so bile utemeljitve večinoma bolj čustvene narave in niso opisovale dejanske izkušnje. De Botton je ob izidu svoje knjige o arhitekturi pred petimi leti dejal: »Stavbe so močno orodje za prepričevanje. Občutek imam, da večina ljudi ne izraža dvomov o sodobni arhitekturi iz sovraštva, temveč iz pomanjkanja izkušenj. Seveda obstaja neki odstotek ljudi, ki se jim zdi sodobna arhitektura dejansko ostudna, velika večina pa je vseeno previdno radovedna. Povojna arhitektura je bila zaradi varčevanja z denarjem pogosto res zelo slaba in je pustila ta pečat na marsikom. Vendar dobro zasnovane hiše vabijo človeka, da odpre svoja čutila. Kot veliko ljudi imam tudi sam pomisleke glede nekaterih zamisli sodobne arhitekture. Anglija je izjemno moderna v številnih pogledih, vendar sodobna arhitektura po nepotrebnem deli ljudi. Presenetila me je ugotovitev, da je bistvo težave v okusu ljudi. Kdo je v tej igri sovražnik? Niso investitorji, niti arhitekti, niti vlada. Smo mi, javnost, in to, kar izbiramo, ko kupujemo svoj dom. Poskusiti moramo spremeniti okus ljudi. Kako naj to naredimo? Ena prvih stvari je, da damo ljudem možnost izkušnje, ki je načeloma ne morejo dobiti.«
Prva zamisel za projekt Living Architecture se je porodila, ko se je De Botton začel spraševati o posledicah svoje knjige The Architecture of Happiness, ne v smislu prodaje ali števila bralcev, temveč ali lahko knjiga pomeni prispevek k praktičnim spremembam. Knjiga se sprašuje o arhitekturnem okusu, lepoti in značaju hiš, pa tudi o tem, kaj stavbe izražajo o kulturi in posameznikih, ki jih naseljujejo. Tako je zastavil koncept Living Architecture ter začel zbirati investitorje in iskati parcele. Obrnil se je na Marka Robinsona, ki je imel bogate izkušnje z zvenečimi arhitekturnimi imeni ter s tem veliko menedžerskih sposobnosti in globoko poznavanje sodobne arhitekture, saj je v letih 2000 do 2006 realiziral letne projekte za začasne paviljone galerije Serpentine. Načrtovali so jih najvplivnejši arhitekti z vsega sveta, ki v Angliji do tedaj še niso gradili. Danes je Robinson direktor projekta Living Architecture. Skrbi za iskanje parcel, usklajuje delo z arhitekti, vodi projekte skozi proces načrtovanja in gradnje ter skrbi za usklajenost s predvidenimi investicijskimi sredstvi, ki znašajo najmanj pol milijona britanskih funtov za hišo. »Mislim, da smo naredili nekaj izjemno pozitivnega,« je za časnik Telegraph dejal Robinson. »Ne bomo zadostili okusu vsakogar in vsak bo imel svoje mnenje o teh hišah. Toda to, da nam je uspelo projekt izpeljati v času recesije, je občudovanja vredno. Vse institucije državne uprave so nam bile v izjemno pomoč in so pokazale razumevanje za naše zamisli. Urbanistični načrtovalci so resnično razširili svoj pogled, kar je bilo ključnega pomena za uspeh projekta. Pred petimi ali desetimi leti bi bile razmere gotovo drugačne.«
Od vseh petih projektov je najbolj slikovit projekt biroja MVRDV Balancing Barn ali po naše uravnoteženi skedenj. Biro si je pridobil svetovno slavo zaradi bistroumnosti, igrivosti in prijetnosti svojega oblikovanja. Hiša je slabih pet kilometrov oddaljena od stare obmorske vasi Walberswick v pokrajini Suffolk. Kot klasična angleška kmetija ima preprosto obliko pritlične hiše z dvokapno streho in stoji na vrhu pobočja. Vendar je dramatično potisnjena čez rob pobočja in tako zbuja vsestransko zanimanje ter po besedah arhitektov ni dolgočasna. Oblečena je v srebrne plošče iz poliranega nerjavečega jekla, tla lebdečega dela pa so oblikovana kot ogledalo, s čimer se hiša zaradi odsevov okolice zliva z naravo. Notranjost hiše je oblikovana tako, da ustvarja prijetno domače ozračje, vendar zaporedje prostorov, ki so si med seboj popolnoma različni, zbuja stalno zanimanje. Iz hiše so omogočeni prostrani pogledi čez pokrajino, gozdove in travnike. Dnevna soba lebdi v zraku, namesto parketa so oblikovana steklena tla, ki omogočajo pogled na nepričakovano praznino pod hišo. Pogledi na vse strani omogočajo popolno tridimenzionalno dojemanje okolice. Na skrajnem visečem delu hiše visi majhna gugalnica, kot da bi se poigravala s statiko hiše, vidna skozi steklena tla. V hiši lahko prenočuje osem ljudi.
Le nekaj kilometrov naprej, v slikovitem kraju Thorpeness, prav tako v pokrajini Suffolk, je hiša Dune House, ki so jo zasnovali norveški arhitekti Jarmund/Vigsnæs Architects (JVA). Living Architecture je povabil priznani norveški biro, naj oblikuje hišo na tipični angleški obali. Arhitekti biroja JVA so v Oslu oblikovali več dovršenih hiš in so takoj razumeli potrebo po uravnoteženju prednosti sodobne arhitekture s tradicionalnimi kvalitetami topline in udobja. Hiša Dune House stoji na koncu vasi na peščini tik ob morju. Povzema lokalne oblike strmih streh. Strešni asimetrični volumen je postavljen na stekleni podstavek. Dnevni prostori so tako postali svetli in bolj odprti, z osupljivimi pogledi čez peščeno plažo proti morju. Spalni prostori v zgornjem nadstropju pa so bolj zaprti in intimni. Iz dnevne sobe se lahko stopi naravnost na plažo. S teras, iz spalnic in kopalnic v zgornjem nadstropju pa se lahko uživa v nenavadnih pogledih čez morje. V hiši lahko biva devet ljudi.
Moderno minimalistična hiša Shingle House stoji v eni najbolj nenavadnih pokrajin v Angliji, na prodnati obali pokrajine Dungeness, kjer so redke ribiške koče, dva svetilnika, nekaj zapuščenih čolnov in zapuščena mehanizacija. Za celotno obalo velja režim naravnega parka, saj je na njej polno nenavadnih rastlin in je raj za številne ptice. Hišo je zasnoval škotski biro Nord Architecture. Na naravno dramo lokacije je odgovoril z enostavno črno hišo, ki je v notranjosti popolnoma bela, a zaradi lesa prijetno topla. Hiša je nadomestna gradnja stare ribiške koče, ki jo je organizaciji Living Architecture prodal upokojeni ribič. Povzema obliko in velikost stare hiše. Členjena je v tri sklope s strmimi strehami, ki jih povezuje stekleni prehod. Glede na razporeditev notranjih prostorov ima premišljeno oblikovane okenske odprtine, ki omogočajo izstopanje ali pa zgolj poglede v okolico. V hiši lahko prebiva osem ljudi.
Letos bo končana še hiša Long House v obmorski pokrajini Norfolk britanskega arhitekturnega para Michaela in Patty Hopkins, ki bo povzemala kmetijo in obrtniške detajle v lesu in kamnu. Prihodnje leto pa še hiša Secular Retreat švicarskega arhitekta Petra Zumthorja v pokrajini Devon, ki bo pomenila pobeg iz sodobnega življenja. Njen prostor bo posvečen miru, refleksiji in perspektivi.
Vseh pet hiš sestavlja sklop arhitekture, ki ponuja bivanje v različnih tipih objektov z različnimi koncepti in različnimi odzivi na dane razmere. Vse hiše izhajajo iz lokacije ter iz značilnosti lokalne tradicionalne arhitekture, nadgrajujejo pa jih premišljene sodobne arhitekturne rešitve, ki omogočajo čim pristnejše dojemanje izbranih lokacij, intimnost, domačnost, preprostost, red. Vendar De Botton ni odgovoren za kulturno preobrazbo podeželskega življenja ali za iskanje meja konstrukcijske industrije. Namen projekta je posredovati nekaj zamisli o možnostih za oblikovanje naših domovanj. Skoraj kot opravičilo je za medije dejal: »Dobra arhitektura je smešna mešanica inteligence, elegance in primernosti. Pomembno je, da vemo, kdaj kaj spustiti in kdaj dovoliti sebi nekaj igrivosti in presežkov. Je prevod dobrega v resničnost.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.