Ksenofobija za bestseler

Odločitev francoskega predsednika vlade Nicholasa Sarkozyja, da izžene na stotine Romov, je presenetila tudi številne Francoze, ki se te dni vračajo z dopustov. O pravilnosti te odločitve je razdeljena tudi francoska vlada. Vendar pa se podoben strah pred muslimani vse bolj širi tudi po sosednji Nemčiji, drugem delu “evropskega motorja” EU. Nemška kanclerka Angela Merkel je bila tako na primer prisiljena zahtevati odstop člana upravnega odbora nemške Bundesbanke, ki je v svoji knjigi izrazil vrsto ksenofobičnih ocen o muslimanih in tujcih, ki so po njegovem mnenju “nesposobni in nepripravljeni” za integracijo v Nemčiji. Uradno se je odzvala tudi nemška centralna banka, ki je zapisala, da so bili komentarji Thila Sarrazina “škodljivi za banko” ter da so njegove izjave škodovale banki in bile v nasprotju s kodeksom obnašanja, ki zavezuje vse bančne uslužbence. O njegovi usodi bo odločeno po srečanju s članom upravnega odbora. Plača Thila Sarrazina je sicer precej visoka – kar 230.000 evrov letno.

V svoji knjigi Sarrazin trdi, da je “muslimanska integracija močno povezana z odvisnostjo od države blagostanja in kriminalom”. Po njegovi oceni “pri nobeni veri ni tako tesne povezanosti med nasiljem, diktatorstvom in terorizmom” kot pri islamu. V Berlinu po njegovih podatkih “kar 20 odstotkov vseh nasilnih dejanj povzroči samo tisoč turških in arabskih mladih, prebivalstvo, ki predstavlja samo 0,3 odstotka prebivalstva Berlina”. Nesprejemljivo se mu zdi tudi to, da se samo 3 odstotke mladih Turkov in 8 odstotkov turških žena poroča z Nemci, za razliko od na primer Rusov, “ki si v 67. odstotkih izberejo nemške partnerje”.

Po drugi strani pa nekateri Sarrazinove trditve tudi podpirajo in trdijo, da je samo javno opozoril na nekatere probleme integracije, ki so bili doslej tabu. V svoji knjigi z naslovom “Nemčija si koplje grob” trdi, da večina imigrantov ne prispeva k nemškemu gospodarstvu. Muslimane tudi obtužuje načrtnega spreminjanja populacijskih razmerij, kajti število otrok, ki jih rojevajo muslimanke, po njegovem pomeni, da bodo Nemci kmalu “postali manjšina v lastni državi”. Njegova knjiga je že postala “bestseler”, njegov uspeh pa primerjajo z uspehom Geerta Wildersa, vodje nizozemske desničarske stranke svobode. Nekdanji berlinski finančni senator je dejal, da je knjigo napisal zaradi svojih vnukov, za katere si ne želi, da bi bilo njihovo življenje “uravnavnavano po klicih mujezina k molitvi”. Pri tem pa je Sarrauzin tudi član “leve” nemške SPD. Voditelj stranke Sigmar Gabriel je dejal, da “ne ve, ali je v stranki še mesto zanj”. Sarrazin je že dejal, da strankarske knjižice ne bo vrnil, ker spada “k stranki ljudi”. Toda glede na njegovo izjavo, da si namreč tudi “vsi Judje delijom iste gene”, mu centralni svet nemške židovske organizacije priporoča, da se včlani v skrajno desno Nacionalno demokratsko stranko.