“Nova dajatev je bistveno bolj pravična in učinkovita od dopolnilnega zavarovanja”

Zakaj uvajati splošno participacijo ali bolje rečeno obvezno dajatev in odpravljati dopolnilno zavarovanje, če pa bi lahko za to, da bi zagotovili večjo solidarnost med bogatimi in revnimi, zadevo elegantneje rešili tako, da bi pri dopolnilnem zavarovanju uvedli proporcionalne premije?

> Dva razloga sta, zakaj je predlagana rešitev boljša od ohranitve dopolnilnega zavarovanja. Najprej je tu letni prihranek 65 milijonov evrov, ki jih sedaj zavarovalnice porabijo za svoje delovanje in dobiček - seveda ob pogoju, da način zbiranja nove dajatve tudi sam ne bo imel visokih stroškov. No, zanesljivo ne bo imel tolikšnih, kot znašajo obratovalni stroški zavarovalnic. Drugi razlog je še pomembnejši: dopolnilno zavarovanje je vsemu navkljub še vedno prostovoljno. Če bi najbogatejšim odmerili povsem proporcionalno premijo, bi ta morala biti tudi dvajset- in večkrat višja od najnižje, tega pa bogati ne bi sprejeli, saj bi bilo zanje ceneje, če bi se v celoti zasebno zavarovali. To pa seveda ne bi bilo dobro, saj premožnejši državljani v sistemu solidarnosti prispevajo znaten del sredstev tudi za revnejše. Z drugimi besedami: proporcionalne premije v dopolnilnem zavarovanju bi bile lahko kvečjemu v razponu ena proti tri do ena proti štiri. Pri obvezni dajatvi ta omejitev vsaj načeloma ni potrebna. Seveda pa je treba počakati, da bomo videli, kakšen bo razpon med razredi pri tej novi obvezni dajatvi. Zanesljivo bodo najbogatejši z uvedbo nove obvezne dajatve plačevali manj kot v primeru, če bi ustrezno povečali prispevno stopnjo.

Ali ni bolj kot uvedba obvezne dajatve smiselna združitev obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter povečanje prispevka delojemalcev za obvezno zavarovanje s sedanjih 6,36 na 8,31 odstotka, kot ste to predlagali sami?

> Z vašo razlago se v celoti strinjam. Z ustreznim povečanjem prispevne stopnje, in če bi ob tem prispevno osnovo razširili od plač in pokojnin na vse prihodke, bi ohranili sedanjo metodologijo zbiranja denarja in ne bi bilo dodatnih stroškov za zbiranje nove dajatve. Prispevek v odstotku od prihodkov je bistveno pravičnejši kot tri ali štiri različne višine dajatev, ki nikakor ne bodo mogle pokriti bistveno večjih razlik v prihodkih državljanov, poleg tega pa bo prišlo do nezadovoljstva in manipulacij na mejah med razredi. Nekateri državljani bodo za evro ali dva presegli spodnji prag in se uvrstili v najvišji razred, drugi v tem razredu pa jih bodo po prihodkih prekašali za dvajsetkrat in še vedno plačevali enako dajatev.

“Zanesljivo bodo najbogatejši z uvedbo nove dajatve plačevali manj kot v primeru, če bi ustrezno povečali prispevno stopnjo.”

Čeprav bi bila to izvedbeno lažja pot, se vlada zanjo ni odločila, tudi zato ne, ker bi se z dodatno obremenitvijo dela znižala konkurenčnost slovenskega gospodarstva, pa čeprav se prispevna stopnja ne bi dvignila delodajalcem, pač pa delojemalcem.

> Kar se tiče vpliva povečanega prispevka delojemalcev na konkurenčnost gospodarstva, sem v desetih letih od ekonomistov poslušal samo sholastične mantre, da bo to sprožilo pritiske na povečanje plač. Neverjetno je, da se nihče med njimi ne potrudi, da bi stvar pogledal vsebinsko in morda poskusil nekoliko dopolniti katero od ekonomskih teorij. Stvar je namreč naslednja: če namesto dopolnilnega zavarovanja povečamo zdravstveni prispevek delojemalcem, se jim bo njihova neto plača res zmanjšala, vendar pri dveh tretjinah za manj, kot pa je znašala njihova premija dopolnilnega zavarovanja. Z drugimi besedami: dvema tretjinama prebivalstva se bo razpoložljivi dohodek celo povečal. Če ekonomisti v tem res vidijo grožnjo konkurenčnosti gospodarstva, potem hvala za tako ekonomsko teorijo. Prepričan sem, da bi tudi sindikati razumeli, da taka sprememba nikakor ne more biti razlog za pritiske na plače; ravno nasprotno. Seveda bi bili tisti v zgornji tretjini malo na slabšem, vendar se jim to pri njihovih prihodkih ne bi niti poznalo. Morda pa ekonomisti menijo, da bi si prav najbogatejši hoteli povrniti izgubljeni prihodek s povečanjem plač, vendar naj potem to jasno povedo. Bomo vsaj vedeli, da bodo delodajalci in ne delojemalci zaradi pohlepa ogrozili konkurenčnost gospodarstva. Kakršenkoli argument že imajo ekonomisti, ki nasprotujejo povečanju prispevka, sedaj ga bodo morali uporabiti in razložiti tudi ob uvedbi nove obvezne dajatve. Tudi ta je namreč davek in tudi ta obremenjuje neto plačo delojemalcev. Razlika med obema je samo ta, da bo nova dajatev manj obremenila najbogatejše, kot bi jih dvig prispevka, in bo zato zanje sprejemljivejša. Skratka: nova dajatev je bistveno bolj pravična in učinkovita od dopolnilnega zavarovanja, vendar pa manj pravična ali bolje rečeno manj solidarna od povečanja prispevne stopnje.

Je sploh kdo v tej državi izračunal, ali bi bila uvedba obvezne dajatve ekonomsko gledano optimalnejša od dviga prispevne stopnje delojemalcev za obvezno zdravstveno zavarovanje?

> Za tak izračun ne vem, vendar že zdravo razumsko sklepanje pove, da je rešitev manj optimalna kot dvig prispevne stopnje. To je cena kompromisa med socialnimi razredi, ki se sklepa med avtorji predloga, ki po prihodkih sodijo v zgornjo tretjino državljanov, in preostalimi državljani, ki večinsko spadajo v spodnji dve tretjini, vendar odločajo na volitvah.