22. 7. 2011 | Mladina 29 | Družba
Psi lajajo, karavana gre dalje
Pred uničenjem je še eno pomembno delo slovenske moderne arhitekture
Otvoritev prenovljenega klubaCankarjevega doma, 15. januarja2008: dr. Vasko Simoniti, tedanjiminister za kulturo, in MitjaRotovnik, direktor Cankarjevegadoma. Klub CD je s prenovo mordares postal uporabnejši, vendar jeizgubil ves svoj nekdanji čar. »Zdajje to plastična škatla brez duše,«pravi predsednica Društvaarhitektov Ljubljane Maja Ivanič.
© Borut Peterlin
Ena najmarkantnejših stavb v finskem glavnem mestu Helsinki je Finlandia. To koncertno dvorano in kongresni center je projektiral slavni finski arhitekt Alvar Aalto, gradnja pa je bila končana v začetku sedemdesetih let dvajsetega stoletja. Zunanjost in notranjost stavbe sta oblečeni v carrarski marmor. Gre za zelo drag, svetovno znan marmor, poimenovan po italijanski pokrajini Massa-Carrara v Toskani. Uničujoče finsko podnebje je občutljivi beli kamen že v pičlih dveh desetletjih po dograditvi tako načelo, da so bili Finci v devetdesetih letih, ko so se lotili obsežne prenove, pred zoprno dilemo: naj uporabijo enak kamen ali ga zamenjajo s cenejšim in trpežnejšim. Čeprav je bilo jasno, da življenjska doba carrarskega marmorja v finskem podnebju ne bo dolga, so se odločili spoštovati izvirno arhitektovo zamisel in uporabili enak kamen. Pa čeprav je državo to stalo precej več, kot bi jo uporaba trpežnejšega nadomestka. A to so Finci. Nekaj povsem drugega pa smo Slovenci. Pri nas je uničevanje arhitekturne dediščine, posebej tiste, ki je nastala po drugi svetovni vojni, malodane nacionalni hobi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.