Dr. Veronika Učakar

Kaj je razlog, da so se po več kot desetih letih v Sloveniji spet pojavile ošpice?

V zadnjih letih se ošpice v večjem številu pojavljajo v kar nekaj evropskih državah. Razlog je predvsem v tem, da v številnih izmed teh držav ni dosežena dovolj visoka stopnja precepljenosti populacije, zaradi česar se prenos virusa ne prekine. Ta se še naprej prenaša znotraj držav in povzroča občasne izbruhe, bolezen pa se lahko prenese tudi v druge države. Lani in letos je bilo takšnih izbruhov še nekoliko več. Trenutno se z velikim izbruhom spopadajo v Franciji. In ker Slovenija ni osamljen otok, so ošpice iz drugih držav prišle tudi k nam.

Kdo najpogosteje zboleva?

Letos je bilo pri nas prijavljenih okoli 20 primerov ošpic, obolevajo pa večinoma ljudje, stari okoli 40 let. To so ravno generacije iz obdobja, ko smo komaj dobro začeli s cepljenji in ko je bila stopnja precepljenosti še nizka oziroma so bili ljudje cepljeni zgolj z enim odmerkom.

Torej je dovzetnost za okužbe med njimi še vedno precej visoka. Bi bilo smiselno izvesti nov val cepljenja te populacije?

Ker o vse več obolelih za ošpicami poročajo iz številnih evropskih držav, svetujemo vsem, ki bodo med dopustom potovali po Evropi in ošpic še niso preboleli oziroma proti njim niso bili cepljeni, da se pred potovanjem cepijo. Poudarila bi, da še starejše generacije, ljudje, rojeni pred letom 1960, niso tako ogrožene. Takrat so bile namreč ošpice tako pogoste, da jih je skoraj vsak prebolel v mladosti in je danes zaradi tega zaščiten.

“V Sloveniji so ustvarjeni pogoji, ki preprečujejo večje širjenje bolezni.”

Je prenizka stopnja precepljenosti danes tudi posledica strahu pred cepljenjem s cepivom proti ošpicam, na katerega letijo zmotne obtožbe, da je povezano z nastankom avtizma?

Deloma tudi. Določeni ljudje ali celo določene skupine ljudi se nočejo cepiti. Razlogi so lahko verski, morda cepljenju nasprotujejo zaradi strahu, prepričanja ali pa zaradi skupin, ki širijo opozorila, da naj bi bilo cepljenje škodljivo. Vendar je treba poudariti, da doslej še nobena raziskava ni potrdila povezave med cepljenjem proti ošpicam in nastankom avtizma, zato je tak strah neutemeljen.

Če je to le delni razlog, kaj pa še vpliva na premajhno precepljenost populacije?

V nekaterih državah se je pokazalo, da je prenizka stopnja precepljenosti pri nekaterih skupinah, ki se veliko selijo ali pa so težko dosegljive in se ne želijo cepiti. Tako je bil pred kratkim velik izbruh ošpic med romsko skupnostjo v Bolgariji, ki ni bila zadosti cepljena. Na Irskem pa imajo na primer nekakšno nomadsko skupnost, ki se seli po vsej državi, veliko pa potuje tudi v druge države. Lani so prav člani te skupnosti ošpice prinesli tudi v Slovenijo.

Kolikšna je precepljenost prebivalstva v Sloveniji?

Precej visoka, v primeru ošpic približno 95-odstotna. S tem so ustvarjeni pogoji, ki preprečujejo večje širjenje bolezni. To se kaže tudi sedaj. Za zdaj je bila posledica vseh vnosov iz tujine zelo omejeno širjenje.

Ali lahko pričakujemo vnovičen pojav tudi drugih »pozabljenih« bolezni, ki smo se jih s pomočjo cepljenja znebili?

Možnost vsekakor obstaja. Vse te bolezni so kljub cepljenju še vedno prisotne, ali v Evropi ali drugje po svetu. Če se ne bomo kolektivno zavedali pomena cepljenja in bo precepljenost v populaciji padla, se lahko te bolezni pojavijo tudi pri nas.