Stop zadolževanju

Evropska komisija je opozorila, da Slovenija premalo varčuje, da bi do leta 2013 svoj proračunski primanjkljaj lahko znižala pod tri odstotke BDP, kar je dovoljena meja za države z evrom v skladu z maastrichtskimi kriteriji. Komisija je maja v spomladanski gospodarski napovedi ocenila, da bo letošnji slovenski proračunski primanjkljaj oziroma novo zadolževanje države doseglo 5,8 odstotka BDP. Minister za finance Franc Križanič je ob tem evropskemu komisarju za ekonomske in monetarne zadeve Olliju Rehnu zagotovil, da je vlada pripravila predlog varčevalnega rebalansa proračuna, od 9. junija pa je že zamrznjeno tudi prevzemanje novih obveznosti proračunskih porabnikov.

V torek je minister Križanič v Ljubljani dejal, da »verjame, da bo državni zbor predlog rebalansa septembra sprejel, v nasprotnem primeru pa vladi ostaja možnost vzvoda zaključka proračunskega leta, kar pomeni, da država do konca leta ne sprejema novih proračunskih obveznosti, razen zakonsko določenih ter nujnih dogovorjenih plačil«. Te ukrepe določa zakon o javnih financah. »Na ministrstvu za finance skrbno in redno spremljamo mesečno dinamiko javnofinančnih prihodkov in odhodkov ter odstopanja od predvidene realizacije državnega proračuna. Na podlagi skrbne analize gibanja prihodkov bo ministrstvo za finance v prihodnosti po potrebi tudi ustrezno ukrepalo,« pa nam je pojasnila Irena Ferkulj iz službe za odnose z javnostmi na ministrstvu za finance.

Na finančnem ministrstvu zagotavljajo, da novega zadolževanja za letošnje proračunsko leto ne bo.

Težava je v tem, da si bo morala Slovenija v začetku prihodnjega leta na finančnih trgih priskrbeti nov denar. Če bodo bonitetne agencije takrat zaradi težav pri letošnjem varčevanju naše države in zaradi nižje gospodarske rasti občutno znižale oceno njenega kreditnega tveganja, se lahko novo zadolževanje zelo hitro občutno podraži. To se je recimo v približno dveh letih zgodilo Portugalcem in Ircem, zato so bili prisiljeni zaprositi za evropsko pomoč.

Finančni ministri so na julijskem zasedanju v Bruslju ugotovili, da se gospodarski ciklus v svetu in Evropi nekoliko umirja. Ta ugotovitev je za našo državo zelo pomembna, saj je njena gospodarska rast v največji meri odvisna od izvoza, vsaj tako trdita urad za makroekonomske analize in Evropska komisija. Če se bo torej gospodarski cikel v tujini umiril, se bo zmanjšalo povpraševanje po izdelkih slovenskih izvoznikov, ti bodo imeli nižje prihodke in posledično bodo v državni proračun plačali manj davkov. V torek je minister Križanič na novinarski konferenci izjavil, da rebalans temelji na najnovejši uradni napovedi realne gospodarske rasti, ki je pri 1,8 oziroma 1,9 odstotka BDP. Dodal je še, da je mogoča hitrejša rast, v primeru poglabljanja kriznih razmer v območju evra pa je lahko ta tudi počasnejša. Prav tako je veliko odvisno od tega, kako hitro se bodo ustalile razmere na področju gradbeništva.

Na ministrstvu zagotavljajo, da novega zadolževanja za letošnje proračunsko leto ne bo. »Tudi po sprejetju rebalansa ministrstvo za finance ne potrebuje dodatnega zadolževanja za potrebe financiranja proračuna 2011. Proračun je bil polno financiran z izvedenima transakcijama v začetku leta v skupni višini treh milijard evrov. V kolikor bo ministrstvo izvedlo kakršnokoli dodatno transakcijo, bo to izključno z namenom izvedbe upravljanja z dolgom in potencialnega predfinanciranja 2012,« še pravi Ferkuljeva.