Tožilska reforma

Kar je bil v obdobju Barbare Brezigar surov napad na neodvisnost tožilstva in povečevanje vpliva politike nanj, je zdaj državni zbor brez težav sprejel v času manjšinske vlade. To je nov zakon o državnem tožilstvu. Ta prinaša obvezno določanje prioritet, ki so se doslej zanemarjale, posebno tožilstvo za pregon gospodarskega kriminala in nekoliko več zunanjega nadzora nad tožilstvom, da se ne bi več delalo po domače, kot recimo v zadnjih petih letih.

Po tem, ko so različni ministri različno krepili sodstvo, da bi evropsko sodišče za človekove pravice Slovenijo čim manjkrat obsodilo zaradi prepočasnega sojenja, in po tem, ko je policija dobila Nacionalni preiskovalni urad (NPU) za posebej zahtevne primere, se zdaj končno obeta premik tudi na tožilstvu, cokli pravosodja. Novi zakon namreč predvideva, da generalni državni tožilec določa prioritete pregona, torej usmerja svoje resurse v vsakokratno najbolj pereče področje kriminalitete. To bi lahko generalni državni tožilci sicer počeli že v preteklosti, a ker jim tega ni bilo treba, pač niso. Zdaj bo prvi tožilec moral določiti nacionalno politiko pregona, nato pa bo za rezultate tudi odgovarjal. To je hkrati velika obveznost, a tudi večja moč na strani tožilstva.

Če je Brezigarjeva menila, da lahko okoli sto preiskovalcev gospodarskega kriminala na NPU uspešno usmerja šest tožilcev, bo poslej na specializiranem tožilstvu to počelo 21 tožilcev.

Večjo moč, še posebej pri kadrovskih odločitvah, pa bo imel tudi novi, širši državnotožilski svet. Tako bo namesto ministra imenoval vodje tožilstev in namesto vlade poslancem predlagal v izvolitev celo generalnega državnega tožilca. A ker bodo po novem v tem organu sedeli tudi zunanji strokovnjaki, to ne bo več domači vrtiček generalnega tožilca, kot je veljalo doslej, ampak bodo najpomembnejše sistemske, organizacijske ter kadrovske tožilske odločitve podvržene zunanjemu nadzoru. Novi zakon hkrati z dodatnimi obveznostmi prinaša tudi krepitev tožilskega položaja. Tožilci bodo poslej tudi po zakonu pravosodni funkcionarji s trajnim mandatom. Prav tako pa bo večja disciplinska odgovornost, saj zakon v primerjavi z dosedanjimi šestimi predvideva kar 31 kršitev tožilčevih dolžnosti, več kot pol pa jih velja za hujše.

Omenjene novosti so predvsem naložba v prihodnost, na kratki rok pa je morda najpomembnejša novost ustanovitev specializiranega tožilstva, ki bo imelo enak položaj kot 11 obstoječih okrožnih državnih tožilstev. Zamenjalo bo posebno skupino na vrhovnem državnem tožilstvu, ki jo je predvsem prejšnja prva tožilka (kot vodja skupine pred leti in v mandatu šefinje tožilstva) uspešno demontirala in iz nje pregnala vse najboljše tožilce. Če je Brezigarjeva menila, da lahko okoli sto preiskovalcev gospodarskega kriminala na NPU uspešno usmerja šest tožilcev, bo poslej na specializiranem tožilstvu to počelo 21 tožilcev. Pravosodni minister Aleš Zalar pravi, da se skupaj z za gospodarski kriminal specializiranimi oddelki na največjih slovenskih okrožnih sodiščih sedaj oblikuje sklenjen krog za pregon gospodarskega kriminala, ki je v zadnjih letih povsem ušel izpod nadzora. Kaj bodo novosti, nad katerimi ni bil v celoti navdušen niti novi prvi tožilec, tožilstvu prinesle v praksi, bo pokazal čas. A slabše, kot je delovalo v zadnjih letih, bo težko. 5