Banke bodo morale spremeniti obnašanje

Evropska komisija je predstavila predloga uredbe in direktive, na podlagi katerih bo moralo, če bosta sprejeta, po njeni oceni osem tisoč bank, ki poslujejo v Evropi, spremeniti svoje poslovanje. Banke bodo morale imeti več kapitala, ta pa bo moral biti kakovostnejši, da se bodo lahko same spopadle s prihodnjimi krizami. Komisija želi vzpostaviti tudi nov okvir vodenja bank in določiti nadzornikom nove pristojnosti, da bodo lahko bolje spremljali poslovanje bank ter zahtevali sankcije, če bodo odkrili tveganja. Komisija predlaga tudi uvedbo upravne kazni v višini do desetih odstotkov letnega prometa banke ali začasno prepoved dela za člane uprave banke.

Ministrstvo za finance smo vprašali, kako bodo predlagane spremembe, če bodo sprejete, vplivale na banke v Sloveniji ter kako bodo to občutila podjetja in gospodinjstva kot kreditojemalci. Urška Štorman iz službe za odnose z javnostmi nam je pojasnila, da je splošni cilj predloga povečati vzdržljivost bank EU in zagotoviti, da bodo še naprej financirale gospodarske dejavnosti in rast. Evropska komisija sicer v Evropo prenaša mednarodne standarde, dogovorjene na ravni G20 (sporazum Basel III).

Če bodo predlogi komisije sprejeti, bodo vlagatelji po razlagi ministrstva za finance deležni večje zaščite svojih vlog (poleg že zajamčenih), saj bodo morale banke izpolnjevati strožje kapitalske zahteve, kar bo posledično vplivalo na manjšo verjetnost, da bi propadle. Prav tako bo manj verjetno, da bi za reševanje bank porabili davkoplačevalski denar. »Za slovenske banke smo v splošnem mnenja, da bodo morale povečati svoj najkakovostnejši kapital, kot sicer večina bank v EU in po svetu,« pravi Štormanova. Ocene učinka predloga evropske komisije na slovenske banke pa na ministrstvu za finance ne pripravljajo, zato nam Štormanova ni mogla sporočiti, koliko dodatnega kapitala bodo potrebovale, če bo predlog evropske komisije sprejet v predlagani obliki. Tovrstne podatke ima Banka Slovenije, »zato lahko poda najbolj relevantno mnenje glede vpliva nove ureditve na poslovanje bank, vključno z njihovo kreditno aktivnostjo«.

Bruselj predlaga uvedbo upravne kazni v višini do desetih odstotkov letnega prometa banke ali začasno prepoved dela za člane uprave.

Evropska komisija pojasnjuje, da predlagana direktiva zajema področje veljavne direktive o kapitalskih zahtevah, države članice pa morajo njene določbe prenesti v svojo zakonodajo na način, primeren za njihovo okolje. To velja na primer za zahteve o začetku opravljanja in o opravljanju dejavnosti bank, za pogoje za uveljavljanje pravice do ustanavljanja in svobode opravljanja storitev ter za opredelitev pristojnih organov in načela bonitetnega nadzora. Komisija med novostmi glede kapitalskih zahtev izpostavlja tudi uvedbo nove rezerve za ohranjanje kapitala, ki je enaka za vse banke v EU, in proticiklično rezervo kapitala, ki bi jo določili na nacionalni ravni.

Nadzor nad poslovanjem bank pa bi po oceni komisije morali poostriti tako, da bi za vsako banko na podlagi ocene tveganja zahtevali letno pripravo nadzornega programa, pogostejšo in bolj sistematično uporabo nadzorstvenih pregledov na kraju samem ter trdnejše standarde in temeljitejše ocene nadzornih organov, usmerjene v prihodnost. V največji možni meri bi morali poskušati zmanjšati odvisnost bank od zunanjih bonitetnih ocen.