Konec razvad

Eden izmed ukrepov, ki jih minister za zdravje dr. Dorijan Marušič predvideva za »zdravljenje« zdravstvene blagajne, so tudi trošarine na izdelke, škodljive za zdravje. Minister je v predstavitvi nadgradnje zdravstvenega sistema, kot po novem imenuje zdravstveno reformo, omenil trošarinski davek na promet s sladkimi pijačami, slaščicami in živili z visokim deležem nasičenih maščob. Ukrep pa bi lahko doletel tudi ustekleničeno vodo.

Ne zveni ravno lepo, če rečemo, da bi morali le zaradi potreb zdravstvene blagajne za te izdelke plačevati več. Prav zato so predlogi o novem davku na omenjene proizvode »posladkani« s skrbjo za izboljšanje prehranskih navad v populaciji in z bojem proti epidemiji debelosti, ki pesti moderne družbe. Tako so ravnali tudi na Danskem, Nizozemskem in v Združenih državah Amerike, le na Slovaškem so se v skrbi za zdravje ljudi odločili za neposredno subvencioniranje sadja in zelenjave ter krompirja.

Za mnenje smo poprosili dr. Dušana Kebra, nekdanjega ministra za zdravje, ki nam je odgovoril: »Ne nasedite patetičnemu govorjenju, da ne potrebujejo denarja, ampak jih skrbi zgolj zdravje. Pogoltna država pač potrebuje ta denar in ga bo dobila na ta bolj selektiven način. Sicer pa se bo takoj našlo sto ljudi, ki bodo vpili, da ni argumentov za škodljivost neke pijače, in spraševali, zakaj ne obdavčijo kar vsega po vrsti.«

Kateri so tisti argumenti, ki bi upravičili uvedbo trošarin na ustekleničeno vodo, nočejo razkriti niti na ministrstvu. V družbi Dana, ki se ukvarja s stekleničenjem vode, pa so za Slovensko tiskovno agencijo že povedali, da za ta ukrep »ni nobenega pametnega argumenta«, in opozorili na visoko koncesnino v primerjavi z uvoženimi vodami. Tako v Dani kot v Fructalu menijo, da je tudi predlog o uvedbi višjih trošarin na sladkane pijače »nepremišljen in usmerjen zgolj v polnjenje proračunske luknje«.

Nasprotno pa dr. Keber zatrjuje, da je ta ukrep vendarle zdravorazumski, kajti voda iz pip je povsem primerna za uporabo. Tudi ko je bil še minister, je imel odklonilen odnos od ustekleničene vode, »saj ni nobene dokazane potrebe, da bi morali ljudje vodo kupovati. Če ima ministrstvo v mislih preprečevanje potrošništva, češ, bodite pametni ljudje, vsega vam res ni treba kupovati, je na pravi poti.«

Previdni pa moramo biti pri uvajanju trošarin na zdravju škodljive proizvode, kajti lahko se zgodi, da bi z njihovo uvedbo poslabšali pivske navade. »Že zdaj, kar je najbrž narobe, so sadni sokovi precej dražji kot pivo ...« Obdavčitev slaščic pa bo seveda prizadela slaščičarje, ki pa se lahko tudi prilagodijo. »Morda pa bodo, recimo slaščičarji, izdelovali izdelke, ki bodo bolj zdravi, z manj sladkorja,« pravi dr. Keber.

Udarec po sladkih izdelkih je najprej usmerjen v revne, kajti distribucija nezdravih »razvad«, pa naj gre za alkohol, tobak ali slaščice, je po Kebrovem mnenju »bolj usmerjena v revne sloje, ki si želijo 'posladkati' življenje. To bi si upal trditi ...« A vprašanje je, ali si revni te »sladkosti« sploh še lahko privoščijo. Če si jih namreč ne, je uvedba novih trošarin udarec v prazno.