Ljubljanska plaža

Odkar mestno občino Ljubljana vodi župan Zoran Janković, ta pospešeno vlaga v prenovo obrežij Ljubljanice in tako izboljšuje bivalne razmere meščanov. Eden od odličnih projektov je ureditev območja Špice, kjer je bilo vse do leta 1957 javno mestno kopališče. Celotna naložba poteka v dveh fazah. V prvi so uredili obrežja Ljubljanice od Prulskega mostu do Špice, park med Ljubljanico, Gruberjevim prekopom in ulico Prule ter brežine Gruberjevega prekopa do brvi na Špici. Vrednost del, skupaj z arheološkimi izkopavanji, je bila 2,75 milijona evrov, dela pa so izvajali po projektu Atelier arhitektov, ki je bil izbran kot variantna rešitev na natečaju leta 2004. V drugi fazi, ki naj bi se začela prihodnje leto, končana pa naj bi bila leta 2013, nameravajo urediti še pristane v Gruberjevem prekopu od brvi na Špici do Karlovškega mostu, prav tako pa nameravajo urediti tudi breg Gruberjevega prekopa in ulico Gruberjevo nabrežje. Vrednost del, tudi ta se bodo izvajala po projektu Atelier arhitektov, je ocenjena na tri milijone evrov. Ureditev območja Špice naj bi torej skupaj stala skoraj šest milijonov evrov.

Za zdaj pa še ni jasno, kdaj bo na Špici urejeno tudi javno kopališče. Največji zalogaj ni arhitekturna ureditev območja, ampak tako izboljšanje kakovosti Ljubljanice, da se bo v njej sploh mogoče kopati. Zaradi onesnaženosti z bakterijami fekalnega izvora reka ne ustreza higienskim standardom za javna kopališča. Župan Janković sicer optimistično napoveduje, da bo Ljubljanica za kopanje primerna že prihodnje leto in da bo sam prvi zaplaval v njej, dejansko pa stvari niso tako enostavne, kajti obremenitev reke povzroča tudi urbana raba prostora v zgornjem toku, predvsem na območju Vrhnike. Treba bi bilo torej sanirati vire onesnaženja zunaj Ljubljane, saj Ljubljanica v mesto že priteče onesnažena.

Marjana Jankovič iz mestnega oddelka za varstvo okolja pravi, da bo treba na vseh pritokih Ljubljanice in na sami Ljubljanici identificirati vse neposredne iztoke odpadnih komunalnih in tehnoloških voda ter jih speljati v kanalizacijo. Poleg tega je treba tehnološke vode tudi predhodno očistiti v ustreznih čistilnih napravah. Nadzora nad kanalizacijskimi priključki ne izvaja občina, pač pa država. Ta prek Agencije RS za okolje izvaja tudi uradni monitoring kopalnih voda. Posebna težava je območje Rakove jelše, saj to še vedno nima urejene kanalizacije. Zdaj se izvaja prva faza gradbenih del, ki zajema komunalno ureditev po ulici Pot na Rakovo jelšo, Ulici Štefke Zbašnikove in dostopni cesti do čistilne naprave, skupaj z vakuumsko postajo in začasno kontejnersko čistilno napravo. V drugi fazi naj bi komunalno uredili še stranske ulice, ki jih bodo priključili na novozgrajeno komunalno infrastrukturo. Projektna dokumentacija za te posege je že v izdelavi, tehnično pa bo gradnjo mogoče začeti po pridobitvi gradbenega dovoljenja, zagotovitvi sistemskega vira financiranja in izvedbi javnega naročanja za izbiro izvajalca del.