Več bo treba prodati zunaj EU

Kakšne alternative imajo slovenska podjetja, ki so odvisna od izvoza svojih proizvodov v Nemčijo in države z evrom, kjer se gospodarska rast upočasnjuje, je vse bolj aktualno vprašanje, kajti slovensko gospodarstvo temelji na izvozu. Pa tudi, katere izdelke, ki jih zdaj Slovenija pretežno uvaža, bi spet lahko začela proizvajati sama.

V uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) so nam pojasnili, da je Slovenija v zadnjih desetih letih povečala delež svojega izvoza blaga v EU, delež v druge države pa se je znižal. »V prvi polovici letošnjega leta je izvoz v EU znašal 73,3 odstotka skupnega blagovnega izvoza,« nam je sporočila Sonja Primožič, ki je na uradu pristojna za odnose z javnostmi.

Med hitro rastočimi trgi (BRIC) je Slovenija v zadnjem desetletju povečevala zlasti delež svojega izvoza v Rusijo. Ta se je v času krize sicer znižal s štirih pod tri odstotke, a ostaja višji kot pred desetletjem. Delež izvoza v Brazilijo, Indijo in Kitajsko pa se je od leta 2000 do leta 2010 povečal z 0,7 na 1,1 odstotka odstotka skupnega slovenskega izvoza blaga in se na tej ravni ohranja tudi v prvi polovici letošnjega leta.

»Slovenija lahko morebitno pešanje izvoza v Nemčijo delno nadomesti z izvozom v nekatere države zunaj EU, ta se letos krepi. Za večjo geografsko razpršenost izvoza in povečanje deležev v državah, zlasti tistih, ki postajajo glavni nosilci rasti svetovnega gospodarstva (Kitajska, Brazilija), pa bosta dolgoročno ključna dvig konkurenčnosti ter povečanje proizvodnje srednje in visoko tehnološko zahtevnih proizvodov, po katerih je večje tuje povpraševanje,« razlaga Primožičeva.

Slovenski izvozniki bodo najlažje ohranili svoje tradicionalne izvozne partnerje s komercializacijo že začetih razvojno-raziskovalnih projektov.

Slovenija je v zadnjih letih opuščala pretežno proizvodnjo nizkotehnološko zahtevnih proizvodov (tekstilna, pohištvena industrija). Ni pričakovati, da bi jih spet začela proizvajati. Izkoristiti je treba možnosti prodora na nove trge z nekaterimi proizvodi, kot so električna oprema in stroji, električne naprave ter informacijska oprema, med katerimi so tudi številni že uveljavljeni proizvajalci oziroma blagovne znamke, pravijo v Umarju.

Alenka Avberšek, izvršna direktorica za zakonodajo in politike na GZS, nam je pojasnila, da bodo slovenski izvozniki najlažje obdržali svoje tradicionalne izvozne partnerje s komercializacijo že začetih razvojno-raziskovalnih projektov, torej z vlaganjem v inovacije, kompetentne kadre. »Seveda morajo imeti za to tudi ustrezne finančne vire, pa tudi sicer konkurenčno domače poslovno okolje,« pravi.

Za tako majhno gospodarstvo, kot je slovensko, je več kot smiselno usmerjati v izvoz tudi manjša podjetja, ki so bila doslej preveč vezana na domači trg. Na bolj oddaljene trge se slovensko gospodarstvo v zadnjih letih ni prednostno usmerjalo, k čemur so znatno prispevale tudi državne institucije, ki imajo za svoje osrednje poslanstvo spodbujanje izvoza, odpiranje novih trgov. »Pri iskanju alternativ brez dodatnih močnih vzvodov in podpore države ne bo šlo,« opozarja Avberškova. Dejavnosti, ki se je gradila več desetletij, ni preprosto na novo postaviti, vendar pa so zgled za ohranitev delovnih mest v delovno intenzivnih dejavnostih dobre prakse v nemškem gospodarstvu.