Kot na pokopališču

Vladna komisija za zaščito romske skupnosti je maja letos sprejela sklep, v katerem nagovarja občine, »da romski skupnosti zagotovijo dostop do pitne vode kot nujen in začasen ukrep«. Sklep se nanaša na romska naselja, kjer pitne vode še nimajo, to je predvsem na nelegalna naselja, kakršno je tudi romsko naselje Dobruška vas v občini Škocjan. Čeprav Romi tam in marsikje drugje po Sloveniji že dolga desetletja živijo brez te osnovne človekove dobrine in pravice, gre vendarle za korak, ki ga doslej ni bila zmožna nobena oblast. Pa poglejmo, kako se je načrt v praksi povsem izjalovil.

V Dobruški vasi, kjer živi okoli 200 Romov, je peticijo za pitno vodo podpisalo devetnajst gospodinjstev. Škocjanski župan Jože Kapler se je sestal z Romi ter s predstavniki pristojnih državnih organov in nevladnih organizacij, na tem sestanku pa je bil dosežen dogovor, in sicer, da občina v sodelovanju z novomeško komunalo nemudoma pripravi dve različici napeljave vode v naselje. Po prvi bi priključek s števcem dobila vsaka hiša, po drugi bi se v naselju postavile štiri javne pipe, vsako bi si delilo nekaj družin. Za prvo možnost so se zavzeli tudi Romi.

Romov pa ni vprašal nihče nič. Kako bodo ob eni pipi računali, katera družina je porabila koliko vode, kako bodo vsi ob vodo, če ena družina ne bo plačala računa.

Potem pa se je vmešala država in odrekla možnost napeljave vode v vsako hišo posebej. Vprašanje je celo, ali bodo tamkajšnji Romi sploh lahko dobili več kot eno javno pipo za vse naselje. Po neuradnih podatkih naj bi država privolila zgolj v to.

Zadovoljen je bil nedvomno tudi župan Kapler, ki želi Rome iz Dobruške vasi v kratkem preseliti na drugo lokacijo.

Romov pa ni vprašal nihče nič. Kako bodo ob eni pipi računali, katera družina je porabila koliko vode, kako bodo vsi ob vodo, če ena družina ne bo plačala računa ... Na uradu za narodnosti se zdaj sklicujejo na zakonodajo, ki onemogoča prvi scenarij, saj naj bi »razpeljava vode do vsake hiše oziroma barake v romskem naselju Dobruška vas pomenila prikrito legalizacijo in s tem rušenje sistemskega reševanja, ki bo edino prineslo rezultate na dolgi rok«. Z javnim priključkom naj bi se zagotovil takojšen dostop do pitne vode prebivalcem romskega naselja kot nujen in začasen ukrep, »hkrati pa se bo nadaljeval proces sistemiziranega reševanja bivalnih in drugih razmer v romskem naselju ter s tem zagotovitev napredka in ureditve romskih naselij ter kvalitete življenja v njih in ob njih na dolgi rok«.

Saj, na dolgi rok ... Kakovost življenja v romskem naselju Dobruška vas je namreč danes na enaki stopnji kot pred 60 leti, ko so se tam naselili prvi Romi. In to vštevši 20 let samostojnosti. Napredek, ni kaj.

Zdaj bodo Romi, ki so prej hodili po vodo na bližnje pokopališče, imeli podoben »standard« kar doma. Javna pipa resda izpolni pogoj dostopa do vode po minimalnih standardih Združenih narodov, a dejansko minimalnih. Bi pa postavitev pipe v Škocjanu, če jo bodo res postavili, vendarle imela tudi nekaj pozitivnih učinkov. Gre za korak naprej, kakršnega bodo lahko utemeljeno pričakovali tudi v številnih drugih neformalnih romskih naseljih po Sloveniji. Recimo v treh naseljih v občini Grosuplje, naselju v Ribnici, Novem mestu, Krškem in še vsaj desetih naseljih na Dolenjskem in v Beli krajini, kjer vode nimajo v vsem naselju ali zgolj delu naselja.