Tjaša Bertoncelj

 |  Mladina 34  |  Družba

Minority Report*

Prednosti in slabosti policijskega napovedovanja zločinov (*Posebno poročilo)

Študija o Ljubljani: porazdelitev odklonskih pojavov, prijavljena kriminaliteta (2005-2006)

Študija o Ljubljani: porazdelitev odklonskih pojavov, prijavljena kriminaliteta (2005-2006)
© Arhiv Mladine

Policijska postaja Santa Cruz v Kaliforniji v ZDA preizkuša računalniški program, s katerim je mogoče predvideti vlome v domove ali tatvine avtomobilov ter tako zagotoviti večjo pozornost policije in vnaprejšnje preprečevanje zločinov. Program še preizkušajo, do sedaj naj bi bil preprečil že veliko prekrškov, petim je sledila aretacija. Podatke sestavi na podlagi vzorcev iz arhiva zločinov. Program, ki za napovedovanje kriminalnih dejanj uporablja arhivske podatke o zločinih, so izdelali matematika George Mohler in Martina Short, antropolog Jeff Brantinghana in kriminalist George Tita. Zach Friend, strokovnjak za kriminaliteto, meni, da je novi sistem obetaven. »Julija se je število vlomov zmanjšalo za 27 odstotkov v primerjavi z julijem 2010, kar kaže, da ima tak način policijskega dela svarilni učinek.«

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Tjaša Bertoncelj

 |  Mladina 34  |  Družba

Študija o Ljubljani: porazdelitev odklonskih pojavov, prijavljena kriminaliteta (2005-2006)

Študija o Ljubljani: porazdelitev odklonskih pojavov, prijavljena kriminaliteta (2005-2006)
© Arhiv Mladine

Policijska postaja Santa Cruz v Kaliforniji v ZDA preizkuša računalniški program, s katerim je mogoče predvideti vlome v domove ali tatvine avtomobilov ter tako zagotoviti večjo pozornost policije in vnaprejšnje preprečevanje zločinov. Program še preizkušajo, do sedaj naj bi bil preprečil že veliko prekrškov, petim je sledila aretacija. Podatke sestavi na podlagi vzorcev iz arhiva zločinov. Program, ki za napovedovanje kriminalnih dejanj uporablja arhivske podatke o zločinih, so izdelali matematika George Mohler in Martina Short, antropolog Jeff Brantinghana in kriminalist George Tita. Zach Friend, strokovnjak za kriminaliteto, meni, da je novi sistem obetaven. »Julija se je število vlomov zmanjšalo za 27 odstotkov v primerjavi z julijem 2010, kar kaže, da ima tak način policijskega dela svarilni učinek.«

Kako pa je z napovedovanjem zločinov pri nas? Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi, pravi, da delni sistem napovedovanja uporabljajo tudi v Sloveniji. Na podlagi podatkov se izdelata ocena ogroženosti in analiza tveganj, obe skupaj pa se uporabljata kot strokovna podlaga za ukrepanje proti kriminalu.

Dr. Gorazd Meško, redni profesor kriminologije, je sam sodeloval pri raziskavi porazdelitve odklonskih pojavov v Ljubljani, ki se je ukvarjala s prijavljeno kriminaliteto. Pravi, da je na podlagi zgodovine kriminalnih dejanj težko napovedovati prihodnost, vendar se nekatera območja v Ljubljani ves čas pojavljajo kot bolj tvegana - »to so območja, kjer je večja frekvenca prehodnosti, kot je recimo železniška postaja, mestno središče«. Premoženjska kazniva dejanja so bila najpogosteje prijavljena na poti od železniške postaje do Prešernovega spomenika, v zadnjih letih pa je območje, kjer je kriminalnih dejanj več, postal BTC. Večja ko je množica, večja je možnost kriminalnih dejanj, vezanih na vsakdanje dejavnosti in rutino.

Sistemi za napovedovanje se pretežno uporabljajo v urbanih okoljih, pravi Meško. Nadzorstveni sistemi so del t. i. teorije situacijske prevencije. »Sistem napovedovanja je pripomogel h kakovostnejšemu policijskemu delu. Če pokaže, da je neko območje tvegano, morajo policisti v skladu z zakonom varovati državljane. Če je nadzor povečan, je več ljudi odkritih. Zakaj bi patruljirali v Šiški, če pa se stvari dogajajo v Centru,« pravi Meško.

A seveda so mogoče tudi napake. Pojavljajo se napake pri vodenju statistike, pri vnašanju podatkov. Takšni sistemi lahko vodijo tudi do getoizacije, saj se nekaterim območjem neupravičeno pripiše večja kriminogenost. Pri vpisovanju podatkov moramo biti prav tako previdni pri razločevanju med osumljenci in obsojenci. Veliko ljudi, ki so osumljeni, kasneje oprostijo in jih policisti ne bi smeli upoštevati pri nadaljnjih analizah. »Če bi seveda uporabljali tako tehniko, bi jih neupravičeno stigmatizirali in bi se potem potrdila samouresničujoča se prerokba, kot je na primer ta, da je na Fužinah več kriminalcev,« je prepričan Meško.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.