Der Steirer, Gradec/Graz

Der Steirer
Belgiergasse 1, Gradec
Tel.: +43 316 70 36 54
www.der-steirer.at
Sredi Gradca tapase na mizo znašajo od 11.00 do 24.00 in pri tem ne priznavajo ne petka ne svetka.

Fino:
konceptualne smislice in domislice
smuč na polenti s papriko
golaž iz jurčkov s črnim cmokom

Ne tako fino:
zaprisega škrobu pri omakah
manko korajže pri sladicah

Štajerc ni Gorenc, kaj šele lublanska srajca, zato te tudi ne bo noro napalil - s tremi tapasi, obilno glavno rihto in cukrom si poštiman za manj kot 25 evrov.

Vztrajna borba naših severnjakov za dvojezične table je Konzumov urad za strateško načrtovanje opomnila, da svojih jezikov uradno in za zapisnik še nikoli nismo bili izpostavili kakšni avstrijski birtiji. Na tržaškem ozemlju smo že harali, tudi južno od lepogenske meje smo si drznili in res se nam je zdel že čas, da nas odnese še na sever. V čakanju na kakšne konkretnejše Konzuma vredne namige iz Koroške smo prek Maistrove meje švignili mimo bodoče do bivše evropske prestolnice kulture. In ne boste verjeli, dragi opremljevalci stanovanj, v Gradcu je mogoče pojesti tudi kaj drugega kot odmrznjene švedske mesne kroglice s pirejem. Le lučaj od Kunsthausa je mogoče - ne boste verjeli, dragi kadilci - med obedom (popolnoma barbarsko in neevropsko, seveda) pripaliti smrdljivo tobačno smotko in celo - ne boste verjeli, dragi lokalci - naročiti in popiti flaško laškega piva. Placu se reče Der Steirer (Štajerec, po naše) in k njemu nas je ponesel info, da cimpra in na mizo daje všečne in jeftine štajerske tapase. This I gotta see!

In sem, ne le enega, ampak kar vse. Konzumov trio, obogaten z avtohtono native speakerko, je za predjedno seanso naročil celoten komplet štajerskih mini prigrizkov, pri čemer smo padli tudi na ceno - dva evra za krožniček je pač jako priljudno, ne res? Sploh ker cena ni njihov niti edini niti glavni adut. Če mogoče kdo v bogatem vkozarčenem aspiku, ki ga frišajo mikro kockice zelenjave, v kockah mladega štajerskega ovčjega sira z napol pečenimi/sušenimi češnjevimi paradižniki ali v na s kislo smetano ojačane naribane sveže kumare položenem fileju dimljene postrvi še ne bo spoznal pravih malih mojstrovin, pa se pred kuharjem zagotovo spodobi sneti kapo zaradi izjemnega, hrustljavo zapečenega kosa smučevega fileja, ki na konzumacijo čaka položen na kremasti polenti, obarvani in naparfumirani s sladko rdečo papriko v prahu. Ali pa zaradi dišečega golaža iz jurčkov, v katerem se kopa kruhov cmok, zmešan iz eht štajerskega črnega kislega kruha.

Ko reč presekaš še s tradicionalno klobaso, knackerl imenovano, ki jo Steirer minimalistično okisa z jabolčnim kisom in podmaže z močnim bučnim oljem in/ali glažem prijetno frišnega lanskega laškega rizlinga iz kleti Skoff, si že pripravljen za zadnji par tapasov, v katerem je bržkone pametno pred sicer simpatično, a nič posebnega polnjeno papriko dati prednost krepkemu jagenjčkovemu raguju z rezino pečenega krompirja in se nato prepustiti weltschmerzu, ki te bo obšel ob spoznanju, da si zajebal dan, saj bi moral nujno biti pri Štajercu v četrtek, ko se tradicionalno streže graški kopun (tega menda, napolnjenega s filo iz žemelj, jeter in šampinjonov, ne solijo, temveč le premažejo z zmečkanimi slanimi fileji). Potolažiš se lahko - kot smo se mi - z v nulo pečenim govejim filejem v čebulni omaki z rdečim vinom ali pa s tzv. steirerpfandlom - gre za kose svinjine v (žal) s škrobom zgoščeni omaki, ki jim ob stran priložijo kupček ocvrte krompirjeve slame in skodelo fletnih zeliščnih špeclov.

V ciljni ravnini jo nato zvozimo brez pretresov (in - olajšanje od domačih obveznic - brez panakote, tiramisuja in sufleja): marelični kolački z mandlji so pričakovano suhljati in dolgočasni, zato pa je šmorn res pravi kajzer, z vsemi onimi svežimi borovnicami vred. So torej avstrijski Štajerci čudni? Hja, glede na to, da ob takile košti množično romajo na pohanje k našim Štajercem, bo že nekaj na tem.