Vegežerci

Ljudje po naravi nismo rastlinojedci, kot nas skušajo prepričati nekateri vegetarijanci, češ da na primer nimamo krempljev ali primernih zob za trganje surovega mesa. Ljudje smo pač vsejedci. In to izjemno prilagodljivi vsejedci. To je ena od evolucijskih prednosti, ki nam je omogočila obstanek in razvoj. Eskimi so na primer navajeni na dieto, ki vsebuje skoraj izključno živalske snovi. Številni narodi pa v veliki meri uživajo rastlinsko prehrano. Krempljev nimajo niti naši najbližji živalski sorodniki šimpanzi, a jim je okus mesa vseeno tako zelo všeč, da so samice na primer pripravljene ponuditi seks v zameno za meso. Krempljev in tigrovih zob ne potrebujemo več. Meso znamo skuhati, da postane mehko. Smo dovolj pametni, da pri lovu uporabljamo pripomočke. Po eni od teorij naj bi bilo prav vključitev mesa v človeško prehrano ključna za enormno povečanje naših možganov. Precej ironično je, da naj bi nam po tej teoriji prav uživanje živalskega mesa sčasoma omogočilo možgansko kapaciteto, zaradi katere smo začeli dvomiti o primernosti takšne prehrane.

Bolje bi bilo, če bi bil povod za ta članek kaj drugega kot pa smrt močno podhranjenega desetmesečnega otroka v ljubljanskem Kliničnem centru. A prav ta tragični dogodek je po dolgem času spet sprožil širšo razpravo o primernosti vegetarijanske, predvsem pa veganske prehrane. Že kmalu po novici o smrti so se namreč razširile neuradne informacije, da se družina umrlega otroka prehranjuje strogo vegansko, torej ne uživa nobenih živil živalskega izvora. In novinarji so začeli na zdravnike naslavljati vprašanja o primernosti alternativnih načinov prehranjevanj za otroke. Naslednji dan so zdravniki sklicali novinarsko konferenco in predstavili evropske ter s tem tudi slovenske smernice za prehrano otrok in dojenčkov. Ta priporočila med drugim odsvetujejo vegetarijansko prehrano, še posebej pa vegansko in makrobiotično. Dan zatem so se na uredništva slovenskih medijev usula pisma ogorčenih zagovornikov veganstva. Zakaj zdravniki ne sklicujejo novinarskih konferenc ob smrti mesojedih otrok, so se med drugim spraševali in dokazovali, da je veganstvo pravzaprav bolj zdravo, predvsem pa mnogo bolj etično neoporečno od konvencionalne, »tradicionalne« vsejede prehrane.

Dokazi o škodljivosti veganske prehrane za dojenčke in majhne otroke, na katere se sklicujejo evropski strokovnjaki, so presenetljivo skopi.

Vzrok smrti 10-mesečnega otroka je bila sicer sepsa, zastrupitev krvi, ki pa ni nujno povezana z neustrezno prehrano. Na zdravnike, ki so sklicali novinarsko konferenco, so začele leteti obtožbe, da so smrt otroka izkoristili za napad na vegane in vegetarijance nasploh. »K sklicu novinarske konference so nas pravzaprav pozvali mediji, ki so se odzvali na nesrečni dogodek,« odgovarja dr. Rok Orel, predstojnik kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko na ljubljanski Pediatrični kliniki, ki je na dan konference tudi gostoval v Odmevih in se tako najbolj izpostavil. »Na konferenci nismo nameravali govoriti o vegetarijanstvu in veganstvu, predstavili smo samo smernice zdrave prehrane otrok, ki pa vključujejo tudi previdnost pri vegetarijanstvu in odsvetovanje veganstva. Povod ni bilo veganstvo, temveč hudo nedohranjen otrok.« A kot rečeno, ko so te smernice predstavili, so se vegetarijanci in vegani, ki se v deželi, katere eden zaščitnih znakov je kranjska klobasa, že tako večkrat počutijo izključene, čutili še izzvane. In na izziv so odgovorili.

Bolj zdravi?

Vegetarijanstvo je težko opredeliti. Obstaja namreč toliko podvrst, ki so si med seboj tako različne, da krovna definicija ni možna. Najbolj preprosto bi bilo reči, da vegetarijanci ne jedo mesa. A to ni vedno res. Nekateri vegetarijanci jedo ribe. Najbolj pogosti so tako imenovani lakto-ovo-vegetarijanci, torej tisti, ki ne jedo nobenega mesa, uživajo pa jajca in mleko. Sledijo vegetarijanci, ki se popolnoma izogibajo vsem živilom (nekateri celo vsem izdelkom) živalskega izvora - vegani, pa na primer presnojedci, ki prisegajo izključno na nekuhano hrano (nekateri se ne odrečejo pršutu). Ostale podskupine so precej bolj eksotične, vključujejo pa med drugim frutarijance, ki se omejujejo zgolj na sadje, in pa tiste, ki se prehranjujejo v skladu z makrobiotično dieto, ki temelji predvsem na visokem vnosu različnih vrst žita.

Glede na raziskavo, ki so jo leta 2009 opravili na Inštitutu za varovanje zdravja, je v Sloveniji dober odstotek prebivalstva vegetarijancev, 0,3 odstotka je veganov, 0,2 odstotka frutarijancev. V vzorcu skoraj 1200 vprašanih sta bila tudi dobra dva odstotka delnih vegetarijancev, torej takih, ki jedo ribe, nekateri celo perutninsko meso. Deleži so primerljivi z zahodnimi državami, morda nekoliko izstopamo po razmeroma majhnem deležu veganov.

Predvsem za lakto-ovo-vegetarijance in vegane obstaja veliko raziskav, ki potrjujejo, da so ti v povprečju bolj suhi in imajo nižjo raven holesterola v krvi, s tem pa manjše tveganje za visok krvni tlak in tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni od povprečnega vsejedca. A to je v veliki meri tudi posledica siceršnjega življenjskega sloga. Vegetarijanci in vegani so v povprečju bolje izobraženi, manj nagnjeni k pitju alkohola, kajenju, več se gibljejo. Skratka, nasploh živijo bolj zdravo. Če povprečnega vegetarijanca primerjate z ustrezno podobno podskupino vsejedcev, razlike izpuhtijo. Pregledni znanstveni članek iz leta 2006, ki so ga spisali strokovnjaki Oxfordske univerze, v zaključku navaja, da je »v zahodnih državah zdravstveno stanje vegetarijancev v primerjavi z nacionalnimi povprečji dobro in podobno zdravstvenemu stanju nevegetarijancev s podobnim ozadjem in načinom življenja«.

O učinkih izključno veganske diete na zdravje je profesor nutricionistike z ameriške univerze Andrews Winston J. Craig leta 2009 v American Journal of Clinical Nutrition zapisal, da je zdravstveno stanje veganov vsaj tako dobro kot stanje drugih vegetarijancev, na primer lakto-ovo-vegetarijancev. Vendar ...

Za lakto-ovo-vegetarijansko dieto tako rekoč nihče ne trdi, da je nezdrava. »Prehranska znanost v Evropi si je edina, da je uravnotežena vegetarijanska prehrana zdrava,« pravi dr. Orel. »Pri veganski prehrani pa je ekstremno težko, da ne rečem nemogoče, vnesti zadostne količine vseh snovi, ki zagotavljajo zdravje organizma. Razen seveda s pomočjo prehranskih dopolnil.«

Nobeden od navedenih znanstvenih člankov tako ne pozabi omeniti številnih tveganj, ki jih s seboj prinaša brezmesna, še posebej pa veganska prehrana. Najbolj poudarjena so možna pomanjkanja vitamina B-12, vitamina D, železa, cinka in dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin (npr. omega 3). Nekaj raziskav kaže tudi na možnost nižje kostne gostote zaradi zmanjšanega vnosa kalcija in posledično večjo nevarnost zlomov. Čeprav so vse navedene snovi prisotne tudi v rastlinah, jih človeško telo v rastlinski obliki težje koristno izrabi. Kljub vsemu je ustrezno uravnotežena veganska prehrana povsem mogoča, ob primerni skrbnosti in načrtovanju. »Če jemo meso, lahko lažje, preprosteje uravnotežimo prehrano. Ni pa vedno najhitrejša pot najprimernejša,« meni dr. Marjan Simčič z oddelka za živilstvo na ljubljanski Biotehniški fakulteti, sicer že 31 let »ribojedi« vegetarijanec, ki letos v okviru magistrskega študija prehrane uvaja predmet Alternativna prehrana.

Odgovor na vprašanje, kateri je najboljši način prehranjevanja, je tako zelo banalen in tolikokrat slišan, da zveni že skoraj kot floskula - prehrana naj bo raznolika in uravnotežena.

Načrtovanje veganske diete po besedah dr. Orla zahteva ogromno znanja. »Verjamem, da obstaja ožji krog veganov, ki to znanje imajo ali pa se obrnejo na ustrezne strokovnjake, ki jim pri tem pomagajo. A če tega znanja in skrbnosti ni, lahko pride do zelo zelo resnih posledic.« Prej ali slej se pri premalo poučenih pojavijo določena pomanjkanja, nadaljuje Orel. »Danes ta pomanjkanja seveda znamo odkrivati in odpraviti s prehranskimi dopolnili. A potem se človek vpraša, ali je hrana, pri kateri je treba a priori uživati tudi neko 'kemijo', res primerna.« Po mnenju dr. Simčiča je lahko vegansko prehrano povsem uravnotežimo tudi brez prehranskih dodatkov, »ampak z dovolj znanja in truda«. Če pa tega v kombinaciji z znanjem in skrbnostjo ni, opozarja Orel, lahko pride do zelo resnih posledic. »In to so razlogi, zaradi katerega odsvetujemo vegansko prehrano za dojenčke in majhne otroke. To je preprosto varnostni mehanizem, ker menimo, da bi lahko veliko ljudi naredilo hude napake, ki bi lahko imele trajne posledice.«

Kitajska študija in druge raziskave

Najbolj priljubljena raziskava, s katero vegetarijanci dokazujejo superiornost svojega načina prehranjevanja, je tako imenovana Kitajska študija. Ime sicer ne zbuja velikega zaupanja, a dejansko gre za eno večjih epidemioloških raziskav, ki so jo družno izvedle Kitajska akademija za preventivno medicino ter univerzi Cornell iz ZDA in Oxford iz Velike Britanije. Več kot 6000 Kitajcev iz več deset provinc so na grobo razdelili na vsejedce in vegetarijance ter 20 let spremljali njihovo zdravstveno stanje. »Ugotovili so, da se skupini v večini parametrov, kot na primer v rasti in zdravju, ne razlikujeta, da pa naj bi vegetarijanska skupina imela celo manjše tveganje za nastanek nekaterih bolezni, kot so na primer srčno-žilne bolezni, povišan krvni tlak in sladkorna bolezen,« pravi dr. Orel. To je seveda v skladu z dolgo znanimi dejstvi, da je prehrana z velikimi količinami sadja in zelenjave dobra za zdravje, zato, kot je v strokovnem mnenju zapisala dr. Cirila Hlastan Ribič z Inštituta za varovanje zdravja, Kitajska študija »s svojimi ugotovitvami ne pretresa znanih stališč zdravega prehranjevanja, ki jih že najmanj desetletje promoviramo v Sloveniji in Evropi«.

Orel ob tem še opozarja, da je treba nujno ločiti resnično raziskavo od knjige, ki je nastala na podlagi te raziskave. Knjiga je namreč, kot poudarja tudi dr. Simčič, napisana kot 'bestseler'. V njej so navedene številne druge raziskave, ki nakazujejo, da je vegetarijanska prehrana bolj zdrava od vsejede. »Knjiga je problematična, ker upošteva samo nabor raziskav, ki gre v prid njeni hipotezi. Nikjer ni omenjenih drugih raziskav, ki pa ne podpirajo njenih pogledov,« razlaga Orel. Kot dodaja Hlastan Ribičeva, je bila večina raziskav izvedena na živalih, tako da rezultatov ni mogoče neposredno aplicirati na ljudi.

Še eno pomembno oporno točko imajo vegani v ameriškem in kanadskem združenju dietetikov. V obeh združenjih namreč trdijo, da je vegetarijanska, pa tudi veganska prehrana, primerna za vsa življenjska obdobja, torej tudi za dojenčke in majhne otroke, kar evropski strokovnjaki močno odsvetujejo.

Dokazi o škodljivosti veganske prehrane za dojenčke in majhne otroke, na katere se sklicujejo evropski strokovnjaki, so presenetljivo skopi. Obstaja sicer nekaj primerov, pri katerih bi slabo zdravstveno stanje ali celo smrt otroka lahko pripisali veganski prehrani, a sistematičnih raziskav je izredno malo. Dejansko se za slovenske strokovnjake referenčno Evropsko združenje za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano pri odsvetovanju veganstva opira na eno samo raziskavo, pa še ta je bila izvedena na populaciji otrok na makrobiotični, ne pa na veganski dieti. V zaključku študije celo piše, da na podlagi raziskave ni mogoče sklepati o zdravstveni ustreznosti drugih vegetarijanskih diet.

Dr. Orel kljub temu meni, da sta si skupini veganov in tistih, ki se prehranjujejo makrobiotično, zelo podobni. »Vsekakor mnogo bolj kot lakto-ovo-vegetarijanci in vegani, čeprav jih velikokrat mečejo v isti koš.« Pri tem opozarja, da se Ameriško dietetično združenje pri svojih ugotovitvah o ustreznosti veganske prehrane opira pretežno na raziskave, izvedene na vegetarijancih. »Če posplošujemo sklepe o zdravi vegetarijanski prehrani tudi na vegansko prehrano, lahko pridemo do zelo napačnih sklepov.«

Uspelo nam je izbrskati še dve relevantni raziskavi, ki pa sta prišli do povsem različnih ugotovitev. V raziskavi o rasti in razvoju britanskih veganskih otrok iz leta 1988 so ugotovili, da ti lahko odraščajo povsem normalno. »Ni dokazov, da so njihove intelektualne sposobnosti okrnjene ali da veganska prehrana vpliva na njihovo fizično vzdržljivost,« je v sklepu zapisal dr. Thomas Sanders z londonskega King's Collega, ni pa seveda pozabil omeniti nujnosti ustreznega načrtovanja jedilnika. Raziskava nutricionistke dr. Lindsay Allen z Univerze v Kaliforniji pa trdi nasprotno. Ta je na populaciji kenijskih otrok ugotovila, da je hranjenje otrok z vegansko prehrano neetično, saj so ti otroci v povprečju manjši, šibkejši in manj inteligentni. Iz tako različnih ugotovitev je težko potegniti eno samo resnico. Gotovo pa imajo večjo veljavo raziskave, opravljene na populaciji, ki nam je genetsko, in kar se tiče življenjskega sloga, bliže. Temu primerno je seveda treba prilagoditi tudi na primer relevantnost Kitajske študije.

Neodgovorjeno

Številni vegani na podlagi lastnih izkušenj trdijo, da se, odkar so spremenili način prehranjevanja, počutijo mnogo bolje kot takrat, ko so še jedli meso. Razlogov za boljše počutje je lahko več, od zmanjšane telesne teže do lažje vesti, zagotovo pa ne gre zanemariti učinka placeba. Od tako radikalne spremembe v načinu življenja, kot je izključitev vseh živalskih izdelkov iz prehrane, če ne celo iz celotnega življenja, človek pričakuje veliko, kar samo po sebi pripomore k večji verjetnosti, da se bodo njegova pričakovanja tudi izpolnila. Ker je s placebom nadzorovana raziskava učinkov veganske prehrane zelo težko, če ne celo neizvedljiva, pomembnost tega fenomena ostaja skrivnost.

Vegetarijanci, predvsem pa vegani, si zaslužijo spoštovanje. Iz duhovnih, zdravstvenih ali etičnih razlogov so se odločili za težjo pot, ki pa na koncu lahko koristi vsem.

Znanstveniki v zadnjem času vse bolj odkrivajo pomembnost vpliva bakterijske populacije v telesu, še posebej v črevesju, na zdravje organizma, predvsem za ustrezno delovanje imunskega sistema. Nedavno objavljena raziskava je pokazala, da se tipična bakterijska populacija črevesne flore pri vegetarijancih in veganih na eni ter vsejedci na drugi strani, bistveno razlikuje. Ne sicer v številčnosti celotne populacije, temveč v deležih, ki jih zavzemajo posamezne vrste bakterij. Za zdaj na oprijemljive interpretacije teh izsledkov v smislu vpliva ugotovljenih razlik na stanje organizma še čakamo. Zanimivo pa je, da se je na primer veganska dieta izkazala kot zelo blagodejna za bolnike z revmatoidnim artritisom. Ta pa je močno povezan z nepravilnim delovanjem imunskega sistema.

Zelenjava? Fuj.

Z očitki veganov o diskriminatornem izpostavljanju ogroženosti veganskih otrok se je mogoče do neke mere strinjati. Dejstvo je, da sta populacijsko gledano pri slovenskih otrocih večji problem prekomerna prehranjenost in neuravnotežena prehranjenost na sploh kot pa zgolj neprimerna prehranjenost zaradi veganske ali kakšne druge vegetarijanske diete. To priznava tudi dr. Orel.

Zanimivi so podatki iz raziskave, ki so jo strokovnjaki s Pediatrične klinike med letoma 2003 in 2005 opravili na skupini 2800 adolescentov ob vstopu v srednjo šolo. »Ugotovili smo, da prehrana slovenskih adolescentov precej odstopa od priporočil za zdravo prehrano. Zaužijejo preveč sladkorjev, soli ter nasičenih maščob, a premalo zdravju koristnih večkrat nenasičenih maščob. Zaužijejo tudi premalo vitamina D, folne kisline in kalcija. Poleg tega popijejo premalo tekočine, zlasti vode, mnogo preveč pa pijač z dodanim sladkorjem, ki imajo izredno neugodne učinke na zdravje,« navaja dr. Nataša Fidler Mis, vodja službe za nutricionistiko, dietetiko in bolniško prehrano na Pediatrični kliniki. Raziskava, ki zanimivo med skoraj tri tisoč adolescenti ni zajela niti enega vegana in zgolj 0,8 odstotka lakto-ovo-vegetarijancev, je pokazala, da jih le približno 10 odstotkov zaužije priporočeno dnevno količino zelenjave, medtem ko so količine zaužitega mesa in mesnih izdelkov precej presegale priporočene dnevne količine, zlasti pri fantih. Enako je verjetno s povprečnim odraslim Slovencem. Mesa je v naši prehrani večinoma preveč, sadja in zelenjave pa premalo.

Vsak zase

Pravzaprav je odgovor na vprašanje, kateri je najboljši način prehranjevanja, zelo banalen in tolikokrat slišan, da zveni že skoraj kot floskula - prehrana mora biti čim bolj raznolika in primerno uravnotežena. »Najboljši model prehrane, ki ga trenutno poznamo, je še vedno mediteranska dieta - veliko zelenjave, sadja, veliko rib, olivno olje, občasno tudi meso v manjših količinah. Za povprečnega človeka je to po mojem mnenju idealna prehrana,« pravi dr. Simčič, ki priznava, da kljub vegetarijanstvu vsake toliko iz poklicnih ali vljudnostnih razlogov poje kakšen košček mesa, ki zanj pač ni strup. A ob tem izrecno opozarja, da smo si ljudje različni. »Lahko damo priporočila za povprečnega človeka, ampak povprečnega človeka ni.« Primernost načina prehranjevanja je po njegovih besedah vsaj tretjinsko odvisna tudi od genetskih predispozicij. V debati o veganstvu, pravi, pogreša predvsem več sproščenosti in manj radikalizma na obeh straneh.

Verjetno bi morali biti zdravniki res nekoliko bolj odprti za različne alternativne načine prehranjevanja. Vsakemu normalnemu človeku je zdravje ena največjih vrednot in vsakim normalnim staršem je zdrav razvoj otroka prioriteta, zato se temu primerno tudi trudijo po najboljših močeh, seveda v skladu s svojimi prepričanji. Če zdravniki ne bi že vnaprej obsojali teh praks in bi pokazali nekoliko več razumevanja, bi verjetno tudi 'alternativni' starši raje in bolje prisluhnili zdravniškim nasvetom, kar pa je ne nazadnje tisto, česar si zdravniki pravzaprav najbolj želijo. Zaupanje v zdravstvo je ključno, brez vzajemnega spoštovanja in razumevanja pa tudi zaupanja ne more biti.

Vegetarijanci, predvsem pa vegani, si vsekakor zaslužijo spoštovanje. Iz duhovnih, zdravstvenih ali etičnih razlogov, v katere globoko verjamejo, so se odločili za težjo pot, ki pa na koncu lahko koristi vsem. Zaradi njih ne ubijajo živali in jih ne redijo v nehumanih razmerah. Zaradi njih ne krčijo gozdov za nove pridelovalne površine. Zaradi njih ne nastajajo toplogredni plini, ki jih v ozračje izpušča živinoreja, ta je pa glede na poročilo svetovne Organizacije za hrano in kmetijstvo (FAO) globalno odgovorna za večje izpuste toplogrednih plinov kot promet.

Na svetu je danes po podatkih irskega Inštituta za ekonomske in družbene raziskave približno milijarda in pol vegetarijancev. 95 odstotkov ljudi nima druge izbire. Mesa si enostavno ne morejo privoščiti.