Ni vse zdravo, kar sveti

Slovenija je ena prvih držav na svetu, ki so onesnaževanje s svetlobo zakonsko uredile. Pred skoraj štirimi leti je bila sprejeta uredba, ki zapoveduje postopno zamenjavo starih potratnih svetil z novimi, varčnejšimi in do okolja prijaznejšimi. Toda pozor: ni vse zdravo, kar sveti.

Vse vrste svetlobe niso enakovredne. Bela svetloba, ki jo oddajo LED-svetilke, škodi zdravju. Bele LED-svetilke imajo v svojem spektru velik delež modre svetlobe, ravno modri del spektra pa je tisti, ki najintenzivneje prekine tvorbo hormona melatonina v človeškem telesu. Gre za hormon, ki usklajuje biološko uro. Tvori se v kot grah veliki žlezi češeriki v središču možganov. Znan je tudi kot hormon noči, saj svetloba zavre njegovo tvorbo, tema pa jo spodbuja. Pomanjkanje hormona melatonina dokazano povečuje verjetnost pojavitve nekaterih rakavih obolenj, zlasti raka na dojki, prostati in debelem črevesu. Zmanjšanje tvorbe melatonina povzroča motnje bioritma, to pa je lahko tudi vzrok za nespečnost, depresijo, debelost in diabetes tipa dve. Raziskave so pokazale, da je pojavnost raka na dojkah pri delavkah, ki opravljajo nočno delo, večja, to pa naj bi bilo povezano prav z zmanjšano oziroma prekinjeno tvorbo melatonina. Da tvorbo melatonina prekinja svetlobni signal, je posredno dokazano s tem, da slepe ženske, ki ne zaznavajo svetlobe, manj zbolevajo za rakom. »Raziskava, ki so jo na Japonskem opravili pri delavcih v železarni, je razkrila, da so imeli moški, ki delajo ponoči, zvišano vrednost holesterola. V ZDA so opravili obsežno raziskavo, v katero so bile vključene medicinske sestre. Pokazala je, da je pri tistih, ki so v nočnih izmenah delale 10 do 15 let, verjetnost, da zbolijo za rakom na dojki, večja za osem odstotkov, pri onih, ki so v nočnih izmenah delale 30 let, pa je ta verjetnost večja kar za 36 odstotkov,« pravi dr. Rok Košir z Inštituta za biokemijo Medicinske fakultete v Ljubljani.

Bele svetilke so priporočljive čez dan, ko potrebujemo velik delež modre barve, saj je tak tudi sončev spekter, ki smo mu evolucijsko prilagojeni. Modra svetloba zjutraj prežene zaspanost in prispeva k večji storilnosti, ponoči pa na zdravje vpliva negativno. Nočni delavci - od delavcev v tovarnah do zdravnikov, medicinskih sester, pilotov, stevardes, varnostnikov in pripadnikov številih drugih poklicev - bi bili izpostavljeni bistveno manjšemu tveganju, če bi delali pri svetlobi s poudarjenim rumenim delom spektra. Na to bi morali biti še posebej pozorni v Sloveniji, saj se po deležu delavcev, ki delajo v nočnih izmenah, uvrščamo nad evropsko povprečje. Raziskava o delovnih razmerah iz leta 2007 razkriva, da ima nočno delo v sedemindvajseterici držav EU v povprečju približno 19 odstotkov delovne sile, v Sloveniji pa je ta delež 25-odstoten.

Žal proizvajalci za zdaj še niso sposobni izdelati energetsko učinkovitih LED-svetilk s poudarjenim rumenim delom spektra, zakonodaja in praksa v evropskih državah pa sta do tega vprašanja še vedno preveč ravnodušni.