Zakaj so padla drevesa?

Mursko Soboto in Rakičan povezuje dolga cesta, še do nedavnega obdana s topoli. Drevored, dolg skoraj kilometer in pol, je največji drevored v državi, zaradi impozantnosti in redkosti drevesne vrste pa je zavarovana nepremična kulturna dediščina. A zdaj je drevored brez dreves. Mestna občina Murska Sobota je dobila evropska sredstva za prenovo, topole so posekali, naslednja stopnja bo zasaditev novih dreves. Pri tem se je oglasilo Interesno združenje za vodilne industrijske rastline Izvir, ki se mu zdi ta koreniti poseg v naravo neupravičen. Kot je povedal predsednik združenja Dejan Rengeo, je bila večina dreves zdrava, zato ni bilo razloga za posek. Poleg tega so za dosego sedanje višine potrebovala 40 let in škoda je, da so se jih odločili zamenjati z novimi drevesi, ki ne bodo mogla zrasti hitro, je še prepričan.

Ali je primer sporen, na ministrstvu za kmetijstvo ne želijo presojati, saj so bili topoli nasajeni kot drevored, zato določbe zakona o gozdovih zanj ne veljajo in ministrstvo ni pristojno za dajanje mnenja, ali so bila drevesa posekana upravičeno ali neupravičeno. Eden izmed argumentov občine je, da so drevesa povzročala škodo v prometu in ogrožala kolesarje in obiskovalce, to pa naj bi s prenovo popravili. Na podlagi strokovnega mnenja so se zato odločili za revitalizacijo, je povedala vodja oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor na murskosoboški občini Nada Cvetko Török. Posek drevoreda je bil načrtovan že od leta 2009, zato so ga prijavili na razpis za evropska sredstva v sklopu projekta 3Parki in bili uspešni. »Za prenovo smo potrebovali soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD), ki je občinsko dokumentacijo odobril, vendar pod pogojem, da zasadimo isto drevesno vrsto.« V uredbi ZVKD je glede tega tudi zapisano, da so topolovi drevoredi danes v vzhodni Sloveniji redki, čeprav jih je bilo včasih več. Zato je zamenjava drevesne vrste z vidika varovanja nepremične kulturne dediščine nesprejemljiva.

Pa je bilo res treba posekati vsa drevesa, ne le bolnih? Na občini pojasnjujejo, da je zamenjava vseh dreves pogoj za prenovo drevoreda, saj morajo biti vsa drevesa v isti višini in na enaki razdalji. To ob sajenju posameznih sadik ne bi bilo upoštevano.

Ima pa posek vseh dreves lahko tudi biološko podlago. Arboristka Tanja Grmovšek, ki s prekmurskim primerom ni seznanjena, na splošno o topolih pravi, da so poseki odvisni od starosti, poškodb in lokacije dreves. Sicer pa velja, da so laški topoli kratkoživa drevesna vrsta, katere življenjska doba je v mestnem okolju 40 do 50 let.

Čeprav je pri drevoredih zaradi estetskega merila treba menjati vsa drevesa hkrati, je pomembneje, da se pri redčenju ali zamenjavi samo posameznih dreves spremenijo rastne razmere rastlin, ki so sprva rasle v skupini. Drevesa lahko postanejo občutljivejša za zlome in veter, saj so prej rasla kot en organizem.