2. 9. 2011 | Mladina 35 | Politika
Zagrebška depeša
Hrvaška je zagrozila z objavo obremenilnih dokumentov - očitno uspešno
Depeša, ki jo je slovenski veleposlanik leta 2007 poslal v kabinet premieru Janezu Janši, razkriva, da je Hrvaška zagrozila z objavo obremenilnih dokumentov za slovensko politiko iz let 1990, 1991 in 1992. Dva meseca po grožnji je Janša privolil v zahtevo Zagreba, da se mejni spor rešuje pred haaškim sodiščem, kar bi za Slovenijo pomenilo daleč najslabše izhodišče. Pozneje skuša sicer Janša dogovoru zmanjšati pomen, češ da na Bledu ni bil sklenjen noben sporazum in da ni bilo mogoče uskladiti niti skupne izjave. Toda po tem dogovoru poti nazaj k sporazumu Drnovšek-Račan ali k reševanju spora na podlagi politične mediacije ni bilo več. Zaradi tega je bila tudi slovenska blokada Hrvaške v očeh mednarodne skupnosti neupravičena. Tako Evropska komisija kot tudi Evropski parlament sta ob slovenski blokadi tej Slovenijo spomnila na sporazum z Bleda, kjer je Slovenija že privolila v sodno reševanje spora. Da je bil v očeh mednarodne skupnosti sporazum sklenjen - po mednarodnem pravu zadošča že beseda predsednika vlade in Janša tedaj tudi ni popravil izrečenih Sanaderjevih besed - pa pričajo tudi prejšnji teden objavljene ameriške depeše. Janša je tedaj v koncesijo Hrvaški privolil tudi brez poprejšnjega dogovora z opozicijo. Pred srečanjem so namreč vodje parlamentarnih strank soglašali vključitvi tretjega v reševanje spora, ne pa, da lahko predsednik vlade privoli v reševanje na Meddržavnem sodišču v Haagu.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
2. 9. 2011 | Mladina 35 | Politika
Depeša, ki jo je slovenski veleposlanik leta 2007 poslal v kabinet premieru Janezu Janši, razkriva, da je Hrvaška zagrozila z objavo obremenilnih dokumentov za slovensko politiko iz let 1990, 1991 in 1992. Dva meseca po grožnji je Janša privolil v zahtevo Zagreba, da se mejni spor rešuje pred haaškim sodiščem, kar bi za Slovenijo pomenilo daleč najslabše izhodišče. Pozneje skuša sicer Janša dogovoru zmanjšati pomen, češ da na Bledu ni bil sklenjen noben sporazum in da ni bilo mogoče uskladiti niti skupne izjave. Toda po tem dogovoru poti nazaj k sporazumu Drnovšek-Račan ali k reševanju spora na podlagi politične mediacije ni bilo več. Zaradi tega je bila tudi slovenska blokada Hrvaške v očeh mednarodne skupnosti neupravičena. Tako Evropska komisija kot tudi Evropski parlament sta ob slovenski blokadi tej Slovenijo spomnila na sporazum z Bleda, kjer je Slovenija že privolila v sodno reševanje spora. Da je bil v očeh mednarodne skupnosti sporazum sklenjen - po mednarodnem pravu zadošča že beseda predsednika vlade in Janša tedaj tudi ni popravil izrečenih Sanaderjevih besed - pa pričajo tudi prejšnji teden objavljene ameriške depeše. Janša je tedaj v koncesijo Hrvaški privolil tudi brez poprejšnjega dogovora z opozicijo. Pred srečanjem so namreč vodje parlamentarnih strank soglašali vključitvi tretjega v reševanje spora, ne pa, da lahko predsednik vlade privoli v reševanje na Meddržavnem sodišču v Haagu.
Glavni članek
Hrvaška zanka
Ozadje
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.