Prodajali z Janševim “ustnim soglasjem”

Septembra in oktobra 1991 je specialna brigada Moris, ki jo je tedaj vodil Anton Krkovič, obmejnim občinam na Hrvaškem prodala večjo količino orožja, kažejo dokumenti, ki jih imamo v uredništvu (objavljamo enega izmed njih). Šlo je za skupaj 100 tankovskih granat kalibra 125 mm, 300 granat za havbice kalibra 122 mm, 350 ročnih bomb, 50 granat kalibra 100 mm, 3008 nabojev za top kalibra 40 mm, 10 puškomitraljezov, pet ostrostrelskih pušk, osem protioklepnih raketometov. Do prodaje je prišlo »z ustnim soglasjem« Janeza Janše, ki je bil tedaj obrambni minister. O tej zgodbi je sicer pisal že Večer leta 2000, a zanimiva postane, če jo primerjamo z uradno različico trgovine z orožjem.

Vlada je ta teden medijskima hišama RTV Slovenija in POP TV zavrnila vpogled v poročilo o prometu in tranzitu orožja iz leta 1993, ki ga je na zahtevo takratnega premiera Janeza Drnovška pripravil Janša. V stranki SDS so se sicer na odločitev vlade odzvali s komentarjem, češ da se bodo »zrežirane afere« sedaj lahko nadaljevale, saj naj bi omenjeno poročilo vse pojasnilo. A kmalu za tem je poročilo na internetu objavil Matevž Frangež. In kaj piše v Janševem 25-stranskem »Zapisniku o primopredaji orožja« o tej prodaji orožja hrvaškim obmejnim občinam?

Janša prej omenjene prodaje orožja hrvaškim občinam v poročilu ni omenil. Zapisal je le, da je Republika Hrvaška v skladu z odločitvijo tedanje oblasti v Sloveniji dobila orožje v zameno za nafto, za posebno komunikacijsko opremo, za računalniško opremo ali kot zamenjavo za terenska vozila. Leta 2000 pa je denimo Krkovič, tedaj glavni tajnik SDS, za POP TV povedal: »Kot sem nevemkolikokrat doslej javno povedal, se s trgovanjem z orožjem nisem ukvarjal ...« No, Krkovič je v zapisniku o sklenitvi tega posla zapisal, da je bilo orožje »prodano po posredovanju Sega Franca ml. pri poveljniku Krkoviču, ki je posredoval pri podjetju Orbis Velenje, katerega direktor je Ivan Draušbaher«.

Prodali so ga »ustno« in na obroke ...