Ameriške depeše o Sloveniji

WikiLeaks je doslej objavil že skoraj 100 tisoč depeš z ameriških veleposlaništev iz vsega sveta. V zadnjem tednu je objavil nov sveženj, več deset tisoč sporočil. Med njimi je skoraj polovica od 836 ameriških depeš z veleposlaništva v Ljubljani, s katerimi razpolagajo v organizaciji. Večina depeš se nanaša na slovensko-hrvaške odnose, v nadaljevanju objavljamo nekatere pomembnejše.

26. januar 2005: Slovenija, pripravljena storiti karkoli za ZDA

Vlada Janeza Janše naj bi slovenske vojake v Irak poslala tudi zaradi obljube prejšnje vlade Antona Ropa in zaradi vstopa v Nato. Takšen je bil uradni argument. Toda v ameriški depeši iz januarja 2005 je popisana drugačna različica dogodkov. Ameriški veleposlanik Robertson je zapisal, da je Jasna Grašek, vodja oddelka v zunanjem ministrstvu, pristojna za Afriko, Azijo, Pacifik in Irak, med srečanjem s predstavniki ZDA večkrat poudarila »eksplicitno željo Janševe vlade, da bi se približala ZDA. Predlagala je, da bi bila Slovenija pripravljena storiti, kar lahko, glede na zadeve, ki so pomembne za ameriško vlado, pred obiskom predsednika Busha v Evropi naslednji mesec ... Kar nakazuje pomembno spremembo slovenske politike do Iraka,« je ugotavljal veleposlanik.

17. oktober 2008: O Ruplovi blokadi Hrvaške

Uradno je sicer vstop Hrvaške v EU blokirala vlada Boruta Pahorja, ki je o tem spregovoril na tiskovni konferenci decembra 2008, v resnici pa so z ameriškega veleposlaništva v Zagrebu o blokadi poročali že 17. oktobra 2008, ko je zunanjo politiko vodil minister Dimitrij Rupel. »Odhajajoči zunanji minister Dimitrij Rupel je v ponedeljek nakazal, da bi lahko Slovenija blokirala pet poglavij, saj naj bi hrvaška pogajalska izhodišča vsebovala dokumentacijo in mape, ki naj bi po Ruplu prejudicirale mejo ... Slovenija je v preteklosti že nakazovala, da bo blokirala vsa poglavja, v katerih je Hrvaška vključila določbe, ki se nanašajo na npr. hrvaško ekskluzivno ekološko cono. Hrvaški uradniki upajo, da bo nova slovenska vlada spremenila pristop prejšnje vlade,« je v Washington poročal tedanji ameriški veleposlanik.

22. Oktober 2008: O sporazumu Janša-Sanader na Bledu

Čeprav je Janša trdil, da se z Ivom Sanaderjem na Bledu ni dogovoril o reševanju spora pred mednarodnim sodiščem, češ da je dal samo »neformalno načelno soglasje« in da ni želel podpisati izjave za javnost, je ameriško veleposlaništvo večkrat poročalo drugače: Oktobra 2008 je o reševanju spora s Slovenijo veleposlanik Bradtke iz Zagreba pisal: »Avgusta 2007 sta se pri Blejskem jezeru v Sloveniji hrvaški premier Ivo Sanader in bivši slovenski premier Janez Janša dogovorila, da bosta državi vprašanje meje rešili pred mednarodnim sodiščem v Haagu ... a Janši ni uspelo dobiti polne politične podpore v Sloveniji za mednarodno sodišče.«

28. avgusta 2009: O Pahorjevi zavrnitvi avstrijskega kanclerja Faymanna

Ko je avgusta 2009 avstrijski kancler Werner Faymann obiskal Boruta Pahorja, so z veleposlaništva ZDA poročali v Washington, da je Faymann Pahorju ponudil avstrijsko pomoč pri mediaciji slovenskega mejnega spora s Hrvaško. A Pahor naj bi ponudbo vljudno zavrnil, ker je Slovenija videla Avstrijo kot pristransko zagovornico hrvaških interesov. Zaradi »vtisa, da bi Avstrija zaradi svojih ekonomskih interesov rada videla Hrvaško čim prej v EU, se zdi, da Slovenija ne vidi Avstrije kot primernega mediatorja pri mejnem sporu s Hrvaško«, so v ameriškem veleposlaništvu poročali v Washington.

9. november 2009: O slovenski vlogi v Afganistanu in zvesti ministrici Jelušičevi

Pred prihodom bivše ameriške zunanje ministrice Madeline Albright, tedaj predstavnice Nata, na obisk k Borutu Pahorju, ji je ameriški odpravnik poslov v Ljubljani Freden sporočil, da prihaja v ravno pravem trenutku, saj je Slovenija sredi javne razprave o svoji vlogi v Afganistanu. Novembra 2009 je Freden ocenil, da je »zunanja ministrica Jelušičeva močna zagovornica tega pristopa (da Slovenija prevzame nove naloge v Afganistanu, op. a.), njo pa podpira tudi zunanji minister Žbogar. Kljub temu obstajajo določeni dvomi o tem med preostalimi člani vlade in predsednik vlade teži k temu, da bi našel vmesno rešitev«. Veleposlanik je bil kritičen tudi do slovenskih medijev, ki o Afganistanu poročajo negativno. Zdelo se mu je, da mediji še niso prišli do spoznanja, »da Slovenija ni več članica gibanja neuvrščenih« ...

5. februar 2010: Ameriško nestrinjanje z blokado Hrvaške

Veleposlanik James Foley je z zagrebškega veleposlaništva februarja 2010, pred obiskom dveh senatorjev na Hrvaškem, pisal o slovensko-hrvaškem sporu: »ZDA so bile zelo pazljive, da se pri sporu med Slovenijo in Hrvaško ne bi postavile na eno ali na drugo stran. Smo pa bili jasni pri našem nestrinjanju s slovensko odločitvijo, da svoje zahteve poveže s pogajanji o vstopu Hrvaške v EU. Ameriško stališče je, da se bilateralni spori ne bi smeli vrivati na dnevne rede NATA ali EU.«