9. 9. 2011 | Mladina 36 | Komentar
Prostorsko polpismeni Slovenci
Z uničevanjem grajene kulturne dediščine izgubljamo identiteto
Prenovljeno prvo preddverje Cankarjevega doma. Namesto avtorske arhitekture našega najpomembnejšega arhitekta modernizma, smo dobili anonimno, konfekcijsko notranjost.
© Dragan Arrigler
V drugi polovici devetdesetih let, ko je bil Tomaž Šalamun slovenski kulturni ataše v New Yorku, mi je v pogovoru omenil, da sta najbolj znana Slovenca v ZDA Žižek in Plečnik. Verjetno je bilo v Evropi podobno in ni razloga, da bi bilo danes drugače. Skratka, med v svetu najbolj priznanimi slovenskimi umetniki je nedvomno arhitekt. A zanimanje tujine za slovensko arhitekturo se ne konča pri Plečniku, temveč seže do Ravnikarja, prek arhitektov 'Ravnikarjeve šole' pa do sodobne slovenske arhitekture, ki s številnimi mednarodno odmevnimi deli postaja zgled in merilo kakovosti v širšem evropskem prostoru.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.
Pisma bralcev
Martina Lipnik, univ. dipl. ing. arh., Ljubljana
Prostorsko polpismeni Slovenci
Na razmišljanje in ugotovitve v članku z zgoraj navedenim naslovom bi želela samo dodati nekaj usmeritev, ki bi lahko pomagale izboljšati razvoj področja, ki je predmet obravnave v članku, to je kulturni odnos do varstva arhitekture in do varstva nepremične kulturne dediščine. Več