Prostorsko polpismeni Slovenci

Z uničevanjem grajene kulturne dediščine izgubljamo identiteto

Prenovljeno prvo preddverje Cankarjevega doma. Namesto avtorske arhitekture našega najpomembnejšega arhitekta modernizma, smo dobili anonimno, konfekcijsko notranjost.

Prenovljeno prvo preddverje Cankarjevega doma. Namesto avtorske arhitekture našega najpomembnejšega arhitekta modernizma, smo dobili anonimno, konfekcijsko notranjost.
© Dragan Arrigler

V drugi polovici devetdesetih let, ko je bil Tomaž Šalamun slovenski kulturni ataše v New Yorku, mi je v pogovoru omenil, da sta najbolj znana Slovenca v ZDA Žižek in Plečnik. Verjetno je bilo v Evropi podobno in ni razloga, da bi bilo danes drugače. Skratka, med v svetu najbolj priznanimi slovenskimi umetniki je nedvomno arhitekt. A zanimanje tujine za slovensko arhitekturo se ne konča pri Plečniku, temveč seže do Ravnikarja, prek arhitektov 'Ravnikarjeve šole' pa do sodobne slovenske arhitekture, ki s številnimi mednarodno odmevnimi deli postaja zgled in merilo kakovosti v širšem evropskem prostoru.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.

Pisma bralcev

  • Martina Lipnik, univ. dipl. ing. arh., Ljubljana

    Prostorsko polpismeni Slovenci

    Na razmišljanje in ugotovitve v članku z zgoraj navedenim naslovom bi želela samo dodati nekaj usmeritev, ki bi lahko pomagale izboljšati razvoj področja, ki je predmet obravnave v članku, to je kulturni odnos do varstva arhitekture in do varstva nepremične kulturne dediščine. Več