Znanstveni projekti

V lanskem letu so slovenski znanstveniki povzdignili glas zoper ministra za znanost in tehnologijo Lojzeta Marinčka, ki jih pahnil v katastrofalen položaj. Zmanjkalo je namreč denarja za raziskovalno dejavnost. Minister je ob koncu svojega štiriletnega mandata javnosti pojasnjeval, da je slovenska znanstvena sfera zašla v krizo zaradi varčevalnih ukrepov Bajukove vlade (primanjkljaj naj bi znašal 3,26 milijarde tolarjev), hkrati pa je sam sebi odobril projekt raziskovanja slovenskih pragozdov. Čeprav bi minister moral pravično in po strokovni plati razdeliti proračunski denar, je - kot nam je zatrdil Oto Luthar, direktor ZRC SAZU, s pomočjo članov ekspertnega sistema za razvrstitev predlogov za projekte izvedel "politično revolucijo". Namesto da bi prijavljene projekte ocenjevali po strokovnosti in relevantnosti, so pristojni dali prednost predvsem projektom svojih političnih somišljenikov: "Če so v posameznih primerih dali prednost čemurkoli drugemu, ne pa kvaliteti, potem je za to odgovorna tista politika, ki jo s svojim delovanjem sami ustvarjajo."

Pred kratkim pa je ministrstvo za znanost in tehnologijo natisnilo Poročilo o financiranju raziskovalne dejavnosti iz proračuna RS v letu 1999, zato je pravi čas, da si od blizu ogledamo, katerim pomembnim znanstvenim raziskavam je vlada namenila finance za realizacijo in s tem povzročila, da bi nekateri skoraj prenehali opravljati svojo znanstveno dejavnost. Med temeljnimi raziskovalnimi projekti se znajdejo tudi takšni, kot so: Apostolska dela - Zgodovina prve cerkve (1,481.512 SIT), Priprava izvirnika priročnika za vsa področja sistematične teologije (3,347.364 SIT), Cerkev kot dejavnik moralne zavesti v slovenski družbi (2,307.889 SIT), Človekove pravice in svetovna verstva (838.064 SIT), Nagrada, kazen in odpuščanje (5,702.666 SIT), Dejavnost ljubljanskega škofa Tomaža Hrena (1,344.480 SIT) ... Med uporabnimi raziskovalnimi projekti je treba omeniti zlasti Analizo nekaterih segmentov pedagoško-religijskega delovanja katoliške cerkve (1,999.779 SIT) ter Primerjalna vrednost in pomen religij (2,117.509 SIT). Med drugim je Teološka fakulteta za osem raziskovalcev od ministrstva prejela 23,516.003 SIT, za podiplomski študijski program pa 240.240 SIT. Seveda je tu še financiranje periodičnih publikacij z znanstveno vsebino, iz katerega naslova so teologi uspeli izvleči 1,813.000 SIT za Acta Ecclesiastica Sloveniae in 645.000 SIT za Bogoslovni vestnik. Od znanstvenih monografij pa naj omenimo tisto o Tomažu Akvinskem (225.000 SIT) in tisto o strahu pred Bogom z zgovornim naslovom Frucht und Gotteserfarung - Die Bedeutung des Furchtmotivs für die Christologie des Markus (219.220 SIT). Potem so tu še simpoziji in zborniki s teh srečanj: 3. simpozij o delu p. Stanislava Škrabca (80.000 SIT), Gerbičev simpozij (80.000 SIT), Foersterjev zbornik (100.000 SIT), Na poti k resnici in spravi (100.000 SIT). Nekaj malega je dobila tudi Rimskokatoliška škofija Maribor za nabavo tuje literature (494.000 SIT) in pa Teološka fakulteta za predavanja v tujini ter za ustanoviteljske obveznosti, skupaj 256.043 SIT ... Naj ob koncu omenimo, da je med posamezniki država najbolj obdarovala cerkvena publicista dr. Antona Stresa in dr. Janeza Juhanta, ki ob metropolitu veljata za največja kritika sodobne slovenske stvarnosti in slovenske države. Samo za svoja posamezna projekte sta dobila vsak več kot 20 tisoč mark. Koliko sta dobila kot sodelavca v drugih projektih, pa seveda ni razvidno.