Bo zmagala pamet ali Toplak

Mariborska univerza je lani septembra, ob četrtstoletnici obstoja, slavnostno odprla univerzitetno palačo. Nekdanja stavba hranilnice in dekliške šole je bila deležna tako temeljite prenove, da je po zunanjem videzu zasenčila lepoto stolne cerkve in SNG-ja. Šestletna prenova zgradbe je stala skoraj 1,7 milijarde tolarjev, 80 odstotkov zneska pa sta prispevali ministrstvi za znanost in šolstvo.

V duhu pompozne prenove je pred sedanjim rektoratom tudi začetek aleje velikanov. Gre za doprsne kipe Slovencev, ki so pustili sled v zgodovini naroda. Tako si ob izhodu iz rektorata sledijo kipi jezikoslovca dr. Frana Miklošiča, etnologa dr. Matije Murka, pionirja vesoljske tehnologije Hermana Potočnika Noordunga ter humanista dr. Pavla Turnerja.

Tukaj pa se aleja zaslužnih za zdaj tudi konča. In kot obstaja upanje meščanov, tudi za vedno. Prvotne zamisli so namreč vsebovale idejo, da bi se aleja raztezala prek Slomškovega trga. Stanovalcem pa ni ugajala ideja o novem betonskem trgu, kjer zelenijo drevesa. Nato pa je primer gradnje pričela obravnavati inšpekcija za prostor. "Urbanistična inšpekcija obravnava primer nelegalne ureditve ploščadi pred stavbo novega rektorata. Izdana je odločba po 73. členu Zakona o urejanju naselij."

Ta člen se prične: Če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del ... Iz tega sledi, da je mariborska univerza gradila alejo brez lokacijskega dovoljenja oziroma priglasitve del. Od univerze, ki premore tudi pravno fakulteto, bi vendarle pričakovali vsaj poznavanje osnovnih predpisov! Investitor je na odločbo vložil pritožbo, ki jo sedaj rešuje ministrstvo za okolje in prostor.

Tudi na mestni občini so seznanjeni s črno gradnjo. "Univerza Maribor je vztrajala pri ureditvi, ki je že pred leti doživela močno nasprotovanje meščanov v takšni meri, da so za to zbirali podpise. To, kar je sedaj napravila Univerza, je začetek realizacije tiste ureditve, ki je doživela nasprotovanje, zato ji mestna občina Maribor ni dala soglasja."

Črka zakona sicer predvideva odstranitev sanacijo ali vzpostavitev prejšnjega stanja. Za prve metre parka, kjer se aleja končuje danes, je že bilo prepozno. Ob znani trmoglavosti mariborskega rektorja pa se zna zgoditi, da se bodo prebivalci enega najlepših mestnih trgov nekoč lahko zbujali v bronasto-marmornatem drevoredu, sprehajalci pa uživali v poletnih betonskih pripekah. Še vedno pa pri meščanih obstaja upanje, da bo zmagal razum, ne pa Toplak.