Recimo Viki Vika

Politična kariera Vike Potočnik teče že od 15. leta, ko so jo sprejeli v takratno edino stranko. Potem ko so jo leta 1986 že omenjali kot možno kandidatko za predsednico ZSMS, je odšla v skupščino, iz nje pa zaslovela (po vsej Jugoslaviji), ko je zahtevala odprte seje odbora za obrambo. Odtlej današnja županja redno koketira z mediji, ki jo včasih hvalijo, včasih pa ne razumejo. Sočasno pa je Slovenka leta '89 (po izboru Jane) v politični srenji obveljala za svojeglavo, nepredvidljivo in zato "nezanesljivo".

Po desetletju republiške skupščine je prevzela vodenje ljubljanskega odbora LDS, nato pa je v dveh volilnih krogih postala županja. Plemenita gospa (po domačem tedniku) pa se je v letih županstva vpletla v precej zadev, kjer si ustvarja nasprotnike. Statistika zadnjih mesecev pove, da so med drugače mislečimi tako nogometni gledalci in cerkev kot tudi metelkovci in kolesarji. In pravkar še znova olisičeni vozniki. Kako na to reagira Vika?

"Prihodnost ne pripada tistim, ki so zadovoljni s sedanjostjo," citira Kennedyja v reklami za slovenski dnevnik Večer. Med potovanji v tujino in sprejemi je našla toliko časa, da je zasijala z dvostranskega oglasa in "aktivno sodelovala pri snemanju reklamnega spota", honorar pa je namenila akciji Pomežik soncu. Opazna promocija pa je pri marsikomu zbudila pomisleke. Iz agencije Studio pet Publicis opozarjajo, da zakonodaja ali oglaševalski kodeks v ničemer ne razlikujeta javnih osebnosti in politikov. Pojavljanje javnih osebnosti v marketingu ni novost, pojav aktivnih politikov v reklamah pa je trenutek za razmislek. Na simpatično zasnovani reklamni kampanji za dnevni časopis je Vika ne zgolj poduhovljena in umetniška, marveč medijsko spretnejša oseba. Pravkar je bila edina kandidatka (tako kot Janša pri SDS) za predsednico sveta ljubljanske LDS, v duhu prihajajočih lokalnih volitev pa si je moč odločitev za nastop razlagati kot začetek poceni predvolilne županske kampanje.