Raje v gozd kakor na odpad

Anhovske salonitne plošče so bile sestavni del vsaj polovice slovenskih streh. Ker pa je v njih azbest, ki se je izkazal za rakotvornega, so izjemno nevaren odpadek, čeprav na številnih strehah hiš, šup, drvarnic ali drugih stavb še vedno opravljajo svojo nalogo. Odpadne salonitke pa najdemo na različnih krajih od divjih odlagališč do dvorišč. Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo pravilnik o tem, kako se sme ravnati z gradbenim materialom, v katerem je azbest. Po njem je treba salonitke na kraju nastanka, torej ko kdo menja strešno kritino, zapakirati v neprepustne vreče, tako da so te ali zavarjene ali zalepljene. Vreče morajo biti debele najmanj 0,4 milimetra, odpadke pa je treba odvreči na posebnem prostoru. Toda to ve le malokdo.

Na odlagališču smeti Barje so začeli pravilnik vestno spoštovati, in ko ljudje pripeljejo kritino, jih opozorijo na predpise. Prvič jim sicer pogledajo skozi prste, naslednjič pa morajo stranke salonitke spraviti v vreče. Na svoje stroške seveda. Po 1. juliju 2002 nezapakiranih salonitk ni več mogoče odlagati na smetišče. Več dela in več stroškov za odvoz na smetišče pri splošni ekološki zavesti pomeni, da bodo odpadne salonitne plošče romale na divje odlagališče namesto na smetišče. Tak postopek je brezplačen in niti ne preveč zamuden. Pri Snagi so povedali, da je ministrstvo samo sprejelo tak pravilnik, brez pripomb in dopolnil, za katere so se navadno obrnili na upravnike smetišč. Sami pravijo, da so že na začetku vedeli, da bo zadeva z odpadnimi salonitkami precej težavna za uresničitev. Vsaj pri posameznikih, saj podjetja menda vestno pakirajo odpadno strešno kritino. Zato so se odločili za nekoliko mehkejšo obliko in strank za zdaj, vsaj prvič, ne zavračajo. Ministrstvo za okolje pa bo drugič o naravovarstvenih zakonih, ki so za naravo tako nevarni, verjetno dvakrat premislilo.