Masten, debel hambi

Hitro pripravljena hrana z varovalnimi napisi

Na črni listi

Na črni listi
© Marko Jamnik

Včasih se je govorilo, da proizvajalci mačje hrane v svoje izdelke dodajajo substance, od katerih mačke postanejo odvisne, in potem od lastnikov zahtevajo, da jih hranijo le še s posamezno vrsto hrane. Posebno glasno se je to govorilo za Whiskas, ker bi "vsaka mačka kupila Whiskas". Pa lastniki mačk vedo, da ni tako - mačji tek in gurmanski okus sta podrejena izključno in samo muhasti mačji naravi in nikakor nista stvar kakšne odvisnosti.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Na črni listi

Na črni listi
© Marko Jamnik

Včasih se je govorilo, da proizvajalci mačje hrane v svoje izdelke dodajajo substance, od katerih mačke postanejo odvisne, in potem od lastnikov zahtevajo, da jih hranijo le še s posamezno vrsto hrane. Posebno glasno se je to govorilo za Whiskas, ker bi "vsaka mačka kupila Whiskas". Pa lastniki mačk vedo, da ni tako - mačji tek in gurmanski okus sta podrejena izključno in samo muhasti mačji naravi in nikakor nista stvar kakšne odvisnosti.

Za človeka pa tega nemara ne bi mogli trditi. Včasih se res obnašamo, kot da bi bili zasvojeni s kako hrano. Pa imamo za nenadne napade želje po tej hrani vedno pripravljene pripravne izgovore. Ženske se rade izgovarjamo na hormone, moški na potrebo po močni hrani, tudi če niti v sanjah niso fizični delavci. Nikakor pa nočemo, da bi nam kdo predpisoval, kaj moramo jesti. Izbira hrane je temeljna človekova pravica, kajne? Tudi podrejenost dieti je svobodna odločitev posameznika. Celo religije, kjer obstajajo omejitve glede uživanja hrane, se nam zdijo čudne, nedemokratične, čeprav so bili nemara ti ukrepi v času nastajanja religij popolnoma upravičeni. Predstavljajte si beduina, ki pri plus petdesetih stopinjah v puščavi je svinjsko pečenko in jo zaliva s šnopsom. Umrl bi.

Ampak omejevanje svobodne izbire hrane v "najbolj demokratični" državi na svetu - v ZDA - je skrajno neprimerno (če uporabimo mil izraz, ker je načeloma bedasto in tipično glupo ameriško). Za kaj gre? Skupina "osveščenih" posameznikov na čelu s 56-letnim Caesarjem Barberjem se je odločila, da bo tožila proizvajalce fast-junk hrane, češ da jih niso opozorili, da ta hrana lahko škoduje zdravju. Caesar se je vse življenje hranil s hamburgerji, ker so bili poceni, sedaj, ko je srčni bolnik, pa od proizvajalcev zahteva odškodnino. Poleg denarnega nadomestila zahteva še nekaj takega, kot da naj proizvajalci na vsak prodan hamburger napišejo, da škoduje zdravju. Tako kot na škatlice cigaret. To naj velja tudi za vse gazirane pijače, čipse in druge prigrizke, ki v družbi kavčkrompirčkov prav tako kvarijo zdravje.

Iz te zgodbe je takoj nastala zgodba o zaroti: da so proizvajalci fast-junk hrane namerno "okužili" več generacij Američanov, tako da so ti sedaj odvisni od prehranjevanja s hamburgerji, brez katerih jim ni živeti; da so proizvajalci to naredili načrtno in tako subtilno, da so šolam za kosila ponudili diskontne cene, tako da so otroci že od malega odvisni ... Hamburgerski križarji so šli celo tako daleč, da zahtevajo, naj iz vseh osnovnih šol v ZDA odstranijo avtomate za pijačo in prigrizke, ker to mularijo dela odvisno od junk hrane. Ja, za vse so krive korporacije, posameznik v sodobni družbi pač nima več moči za svobodno odločitev, ne?

Le da nam ni treba priznati, da smo sami krivi, če nismo tako izbirčni kot mačke.