Kar je Laibach umazal ...

O trboveljski predpremierni izvedbi novega projekta WAT večnega Laibacha je stotine različnih mnenj. Manj mnenj je slišati o projektu samem, veliko več ljudi se ukvarja s krajšo seanso v cerkvi sv. Neže na Kumu pod vodstvom nekonvencionalnega pastirja Petra Mlakarja, ki je zaključila večer/jutro.

Po poročanju tednika Družina so v cerkev zašli cigarete, steklenice in celo marihuana. Cerkev je sedaj oskrunjena do te mere, pravijo njeni lastniki, da jo bo za nadaljnjo uporabo treba očistiti duhov in jo ponovno blagosloviti: “V Zakoniku cerkvenega prava je podrobno določeno, kdaj je ob skrunitvah in onečaščanju cerkve ali drugih sakralnih prostorov potrebne le-te ponovno posvetiti ali blagosloviti. Početje skupine Laibach in drugih obiskovalcev v cerkvi na Kumu najbrž sodi med takšna skrunilna dejanja, zato zasluži obsodbo. Niso oskrunili samo cerkve, ampak so užalili in prizadeli tudi verne ljudi. Če bi imeli kaj vesti, bi se za to opravičili.” Peter Mlakar o tem meni: “Verni ljudje so zgroženi in prizadeti, ker ne poznajo resnice, ker jim je bistvo Stvari, vsebina nagovora, zaradi katerega je prišlo do dogodka v posvečenem prostoru, nepoznana. Cerkev bo ponovno blagoslovljena, ker njeni gospodarji menijo, da jo je del publike s svojim obnašanjem oskrunil, ranil prevzvišenost svetega prostora. Za to imajo gotovo svojo teoretsko utemeljitev, vendar cerkev ni doživela nobene travme. Najslabše, kar bi se lahko zgodilo, je, da bi utrpela kako fizično škodo, ki pa je ni. A če je v totalitarizmu vere materialno samo podaljšana roka Duha, se lahko zgodi prej nasprotno: sakrilegikom se lahko posušijo ali otrpnejo spolni organi, lahko dobijo raka, zgodi se kaka nesreča ... Saj ste že slišali kako zgodbo, kaj se je zgodilo nekomu, ki se je norčeval, skrunil ali uničeval posvečeno.”

Ne nazadnje je intrigantno tudi ozadje zgodbe; sedaj razočarani cerkveni dostojanstveniki so točno vedeli, komu bodo za večerno druženje posodili cerkev, ime Peter Mlakar jim je gotovo znano. Neverjetna je razlaga, da je bil ključ od cerkve posojen za primer dežja. Tako naiven ni nihče, zato bo treba podrobneje analizirati, kaj je ali bo od tega dogodka potegnila cerkev. Kakšni so bili torej njeni načrti? Kaj se dogaja na slovenski politični sceni, medtem ko nam jasen pogled preprečuje dimna zavesa v obliki žurke na Kumu? Na ljubljanski nadškofiji odgovarjajo: “Krajevnega župnika, odgovornega tudi za cerkev na Kumu, so organizatorji po posredniku prosili, ali je kulturni dogodek v primeru slabega vremena oziroma nevihte lahko v cerkvi, in to za pol ure. Župnik je soglasje dal. Slabega vremena ni bilo, organizatorji so cerkev pripravljali cel večer, dogajanje v cerkvi ni bila kulturna prireditev. Šlo je za prevaro.”

Zanimivo pa je tudi poročanje slovenskih medijev; če odmislimo že standardno zgroženost desnega bloka, so tudi ostali mediji uporabljali izraz satanizem. Za stik z realnostjo: alkohol + droge + tobak + Peter Mlakar pač ni enako satanizem, kar potrjuje tudi Mlakar sam: ”Če škodo pokasiraš predvsem sam, naznanja to nadmočno zgradbo Presvetega, ki je ne more zrušiti niti satanistična maša, o kateri se širijo neke lažne govorice.” Hecno pa je tudi, da se je javnost in tudi cerkev začela za žurko na Kumu zanimati šele po objavi članka in fotk v našem tedniku. Prej o tem ni nihče vedel nič.