TV Koper nima niti za Poper

Stabilizacijske zdrahe v regionalnem TV-centru

Boris Kobal

Boris Kobal
© Denis Sarkić

Regionalni TV-program Koper - Capodistria je del javnega televizijskega zavoda in z njim seveda deli usodo milijardne izgube in tudi najnovejših varčevalnih ukrepov. Ampak poznavalci pravijo, da so Primorci že doslej krepko stiskali pas in pazili na vsak tolar. Ne nazadnje tudi pri tako osnovnih zadevah, kot je pokrivanje aktualnih dogodkov za potrebe informativno- feljtonskega programa; medtem ko so na primer Ljubljančani na teren pošiljali za cel kombi ljudi, sta enak izdelek v Kopru pripravila samo novinar in snemalec. Kljub vsemu se je odgovorna urednica slovenskega regionalnega programa Nataša Segulin ponižno uklonila zahtevi generalnega direktorja Aleksa Štakula in sklenila pripraviti dodatne stabilizacijske ukrepe. "V Regionalnem programu nam primanjkuje 20 milijonov tolarjev za izplačilo vseh honorarjev do konca leta 2003. Tako sem prisiljena rezati program in zmanjševati obseg vašega dela. V roke ste dobili pogodbe, v katerih je prvič doslej že označena vsota, ki vam bo izplačana za vaše delo. Te vsote ne smete prekoračiti, ker vam prekoračitve žal ne bomo mogli izplačati," je Segulinova zaupala svojim honorarcem, ki sicer, tako kot v ostalih produkcijskih enotah RTV-ja, pomenijo pomemben del delovne sile. Ali to pomeni, da bodo začeli (več) delati zaposleni?

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Boris Kobal

Boris Kobal
© Denis Sarkić

Regionalni TV-program Koper - Capodistria je del javnega televizijskega zavoda in z njim seveda deli usodo milijardne izgube in tudi najnovejših varčevalnih ukrepov. Ampak poznavalci pravijo, da so Primorci že doslej krepko stiskali pas in pazili na vsak tolar. Ne nazadnje tudi pri tako osnovnih zadevah, kot je pokrivanje aktualnih dogodkov za potrebe informativno- feljtonskega programa; medtem ko so na primer Ljubljančani na teren pošiljali za cel kombi ljudi, sta enak izdelek v Kopru pripravila samo novinar in snemalec. Kljub vsemu se je odgovorna urednica slovenskega regionalnega programa Nataša Segulin ponižno uklonila zahtevi generalnega direktorja Aleksa Štakula in sklenila pripraviti dodatne stabilizacijske ukrepe. "V Regionalnem programu nam primanjkuje 20 milijonov tolarjev za izplačilo vseh honorarjev do konca leta 2003. Tako sem prisiljena rezati program in zmanjševati obseg vašega dela. V roke ste dobili pogodbe, v katerih je prvič doslej že označena vsota, ki vam bo izplačana za vaše delo. Te vsote ne smete prekoračiti, ker vam prekoračitve žal ne bomo mogli izplačati," je Segulinova zaupala svojim honorarcem, ki sicer, tako kot v ostalih produkcijskih enotah RTV-ja, pomenijo pomemben del delovne sile. Ali to pomeni, da bodo začeli (več) delati zaposleni?

Najvidnejša žrtev koprskega prispevka k stabilizaciji je "paradni konj" domače razvedrilne produkcije, humoristična oddaja TV Poper, ki so jo preprosto ukinili. Boris Kobal menda že grozi, da bo šel h konkurenci. Malalanovo oddajo Športel, ki pokriva zamejski šport, pa naj bi skrčili na nivo športne rubrike.

Ob drastičnem zategovanju pasu pa se v koprski televizijski hiši soočajo tudi z zapleti, ki spadajo na področje novinarske etike in uredniške cenzure. Natašo Segulin so sredi vročega avgusta "pribili na križ" zaradi enostranskega poročanja o akciji Marka Breclja in njegovih aktivistov, ki so utišali zvonove v koprski stolnici. Pred kratkim pa je po televizijskih hodnikih, kjer sobivata slovenski in italijanski regionalni program, zaokrožila informacija o svojevrstnem posegu v novinarski prispevek. Za oddajo Dober dan, Evropa je novinarka slovenskega uredništva pripravila reportažo o uporabi slovenskega in italijanskega jezika na obeh straneh naše zahodne meje. Ugotovila je, da Italijani na Goriškem po večini še ne čutijo potrebe po znanju slovenščine, in se na koncu vprašala: "Bi bilo morda drugače, če Slovenci ne bi tako množično govorili italijansko?" Zapletlo se je pri sinhronizaciji reportaže v italijanski jezik, saj naj bi sodelavka italijanskega programa in obenem pripadnica italijanske manjšine v Sloveniji zagnala vik in krik, da takšnega besedila, ki po njenem mnenju spodbuja k nestrpnosti, ne bo prebrala. Začela se je mučna korespondenca med avtorico, Segulinovo in italijanskim uredništvom (njih se menda varčevalni ukrepi ne tičejo) in nazadnje je v dobrobit odnosov znotraj kolektiva padla odločitev, da se zadnji stavek umakne. Cenzura!