Smučarija ogroža Pohorje

Spet klasični spopad kapital proti okolju. Na eni strani peščica vplivnih zasebnikov globokih žepov, ki si pod pretvezo turističnega razvoja poskuša nagrabiti, kolikor se le da, na drugi strani pa zanesenjaški naravovarstveniki, ki v svojem prostem času, tako po službi in seveda brezplačno, poskušajo ohraniti, kar se še ohraniti da.

Upravna enota Radlje ob Dravi je letos spomladi podjetjema GTC Kope, d. o. o., in Rikom, d. o. o., izdala gradbeni dovoljenji za izgradnjo infrastrukture ter umetnih jezer za zasneževanje na območju Ribniškega Pohorja in Kop. In to navkljub dejstvu, da je ta prostor že prepoznan kot ekološko posebej dragocen, tako piše tudi v predlogu za Naturo 2000. Tukaj na primer še vztrajata dve zaščiteni ptičji vrsti, divji petelin in ruševec. Kaže, da je bilo za toge birokratske in naravovarstveno povsem nepismene uradnike dovolj samo to, da je investitor (premišljeno) prijavil projekt, ki obsega manj kot dva hektarja površine, vsled česar po Uredbi o vrstah posegov v okolje ni obvezno narediti presoje vplivov na okolje. Poleg tega ni treba pridobiti okoljevarstvenega soglasja kot tudi ne izvesti javne obravnave. Iznajdljivo, ni kaj. Pomislimo, dva hektarja je kar majhna flika za zasneževanje ... zagotovo se bo zasneževalo več. Civilni naravovarstveniki, organizirani v Forumu za Pohorje, so na primer ugotovili, da so na obeh predvidenih lokacijah smučišča večja od treh in pol hektarja. Bodo zasneževali le polovico smučišč? Seveda ne. Ko bo enkrat postavljena vsa infrastruktura, bo vsaka debata o dveh hektarjih povsem odveč.

Zaradi okoljske neprimernosti gradnje zasneževalnega sistema na Ribniškem Pohorju in Kopah so predstavniki foruma na UE Radlje ob Dravi že vložili pritožbo zoper gradbeno dovoljenje, hkrati pa zahtevali tudi zaustavitev vseh del, ki so se že pričela izvajati, ter povrnitev v prvotno stanje. Poleg tega so prepričani, da gre za več kot le za birokratsko togost in ekološko nepismenost uradnikov, zato so o celotni zadevi obvestili tudi Urad vlade za preprečevanje korupcije. Za zdaj jim je uspelo, da je primer dodatno proučila inšpektorica za okolje Marta Šisernik, ki je ugotovila, da bi poseg lahko ogrozil obstoj rastišč divjega petelina in ruševca in je zato UE Radlje ob Dravi predlagala naknadno pridobitev naravovarstvenega soglasja.

In sedaj poglejmo, kaj ima z vsem skupaj peščica zasebnikov globokih žepov. Podjetje GTC Kope je za projekt zasneževanja lani od Ministrstva za gospodarstvo dobilo 27 milijonov nepovratnih sredstev. Večinski lastnik GTC Kope je Športni center Pohorje, katerega direktor je Drago Rataj. Njegova žena Reka Rataj je lastnica podjetja Rikom in je lani po enaki poti na podjetje dobila 18,5 milijona tolarjev nepovratnih sredstev. Za nameček povejmo še, da je sin zakoncev Rataj uvoznik zasneževalnih topov, Ratajev brat pa skrbi za osvetljevanje pohorskih smučišč.