Štirje doktorji, ki ne razumejo

Pred dvema letoma je odmevala novica, da na Institutu Jožefa Stefana pripravljajo povsem nove podiplomske študijske programe. Osnovali so študij nanoznanosti in nanotehnologije, pa študij novih medijev in e-znanosti ter študij ekotehnologije. Ko sta idejo odobrila vlada in svet za visoko šolstvo, je nastala Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana. To sicer ni javna ustanova, ampak zasebna, saj so njeni ustanovitelji tudi Gorenje, Kolektor, Salonit Anhovo, Lek in Slovensko zavarovalno združenje. Zraven pa naj bi bila s trimilijonskim vložkom tudi mestna občina Ljubljana (MOL). Tako je vsaj pred dvema letoma obljubila tedanja županja Vika Potočnik. A zdaj obljuba visi v zraku. Ker je ideja 22. decembra, ko bi se morali odločiti o podpisu pogodbe, obstala v mestnem svetu. Zakaj? Zbrali smo nekaj najzanimivejših argumentov.

"Mal me čudi, da niti iz imena te šole ni jasno, kakšna podiplomska šola bo to," je začel Milan Zver (SDS), čeprav tudi iz imena Univerze v Ljubljani ni razvidno, kaj vse tam poučujejo. Janez Drobnič (NSi) je odkril korupcijo in velel poklicati Boštjana Penka. "To vam je isto, kot ta poslovna šola al diplomatska šola v Portorožu. Isto je. Isti šmorn je." Prepričal je Dimitrija Kovačiča (SDS), ki je bentil, ker o tako nepomembni temi razpravljajo na izredni seji. Peter Sušnik (SDS) ni videl smisla v vlaganju v izobraževalno ustanovo, ki bo delovala v interesu gospodarstva ("v čem je javni interes MOL-a"), zbal pa se je tudi poplave podobnih šol, v katere bi morali vlagati. Čeprav so šole, v katere hkrati vlagajo javne ustanove in podjetja, v tujini povsem običajne. In v podobno soustanoviteljstvo so šli tudi na novogoriški Politehniki. Miha Jazbinšek (Zeleni Slovenije), ki je razkril, da eden od programov šole sploh še ni bil odobren, pa je predlagal tudi, naj se soustanoviteljstva znebijo, šoli pa nakažejo le donacijo. "Namreč, če bi se mi šli tle ustanovitelje, bi se šli iz čisto navadnega hohštapleraja, ne?"

Omenjeni svetniki so sicer trdili, da niso proti izobraževanju, ampak proti slabo pripravljenemu gradivu. Nekateri ga celo niso razumeli. Sploh imena študijev so jim delala preglavice. "Tle gre seveda za perfidno tehnologijo," je izjavil Jazbinšek, Jože Zagožen (SDS) pa se je vprašal: "Kaj je to nano - nanoznanost? ... Štirje doktorji znanosti smo v poslanski skupini SDS-a. Vse sem vprašal, kaj to pomeni. Nihče tega ne ve. Ali smo tako neumni?" Vedel je sicer, da je nano deset na minus deveto potenco, vendar po njegovem Gorenje, v katerem je delal 17 let, "nanoznanosti ... ne rabi ... Še bolj pa garantiram za Salonit Anhovo". Po njegovem mnenju so tudi podjetja v šolo denar vložila "bolj iz vljudnosti ... Da pač ne bi rekli, da ne podpirajo znanosti ... Čeprav ne vem, če so točno vedeli ti ljudje, kaj je nanoznanost - tako kot mi ne vemo."

Na koncu se je večina strinjala s predlogom županje Danice Simšič, da "gradivo ni ustrezno pripravljeno", s čimer so odločanje o soustanoviteljstvu podiplomske šole prestavili na eno od naslednjih sej. Od takrat sta minila že več kot dva meseca.