Kolektivno po žepu

Krka Zdravilišča iz Novega mesta delavcem že skoraj deset let zaračunava stroške loma drobnega inventarja. 560 delavcem vsak mesec od plače trgajo določen znesek za kritje stroškov, ki jih ima zaradi ukradenih ali poškodovanih kozarcev, krožnikov, brisač, kopalnih halj in podobnih zadev. Pri tem vodstva podjetja ne zanima, kdo od delavcev je za poškodovani ali ukradeni drobni inventar dejansko odgovoren, pa tudi ne, ali je bila škoda povzročena namenoma ali kot posledica delovnega procesa. Tako znaša mesečni prispevek za delavce v kuhinjah 800 tolarjev, v strežbi 700 tolarjev, za ostale zaposlene v poslovni enoti pa 400 tolarjev. Pri čemer so odtegljaji prikazani kar pod postavko "posojilo", saj v računovodskem sistemu družbe za takšne odtegljaje ni posebne postavke. Na ta račun je Krka Zdravilišča samo lani odtegnila dobrih 1,6 milijona tolarjev. Za blagajno podjetja je to simboličen znesek, za delavce pa nikakor.

Vzemimo za primer kuharja. Čeprav velja za vestnega delavca, ki nikoli ničesar ne razbije, ga podjetje letno oglobi za skoraj deset tisočakov. Direktor podjetja Vladimir Petrovič se sklicuje na interni pravilnik o gospodarjenju s poslovnimi sredstvi iz leta 2000 in na prevladujočo prakso v panogi gostinstva in turizma. Pozablja pa, da so delavcem lom zaračunavali že vsaj nekaj let pred uveljavitvijo internega pravilnika ter da je po pravilniku odgovornost za gospodarjenje z drobnim inventarjem osebna. Vsak delavec je dolžan zaradi nestrokovne uporabe ali iz malomarnosti poškodovani ali uničeni inventar plačati osebno, prav tako pa je dolžan gostu zaračunati inventar, ki ga je ta namerno poškodoval, uničil ali odtujil. Ker pa delavci sami sebe ali svojih kolegov nočejo ovajati, je vodstvo zadevo rešilo z uvedbo kolektivne odgovornosti. Podlaga naj bi bila v zakonu o delovnih razmerjih. Ta določa, da so takrat, ko prispevka posameznega delavca ni mogoče ugotoviti, enako odgovorni vsi delavci in morajo zato škodo povrniti v enakih delih. Petrovič sicer priznava, da je kolektivna globa nepravična, poudarja pa, da podjetje z njo nikakor ne skuša neupravičeno bogateti. Individualna krivda bi bila za delavce bistveno dražja.