Svoboda govora na preizkušnji

Evropska unija je letos sprejela direktivo, po kateri bodo morale vse članice v letu 2007 v svojo zakonodajo uvesti obvezno hranjenje vseh telekomunikacijskih podatkov, kot so podatki o klicih z mobilnih in fiksnih telefonov ter kam so bila poslana sms- in elektronska sporočila. Sprejem tovrstne evropske zakonodaje naj bi imel za glavni cilj izključno lažje preganjanje in odkrivanje teroristov. Toda nekateri pravosodni ministri kot recimo slovenski Lovro Šturm, so poudarili, da bi shranjene podatke lahko uporabili tudi za kazenski pregon cele vrste kaznivih dejanj, tudi za izdajo državnih in poslovnih skrivnosti.

Vodilni evropski novinarji so konec aprila opozorili evropskega komisarja za pravosodje Franca Frattinija, da bo sprejeta direktiva lahko zelo posegla v novinarsko delo in precej vplivala na ustavno pravico, imenovano svobodo govora. Ena od osnovnih novinarskih pravic v tako imenovanem svobodnem svetu je zaščita novinarskega vira. Vlade številnih držav, tudi sama EU, so v preteklosti ob razkritju za njih neprijetnih podatkov trdo pritisnile na novinarje, kdo jim je dal zaupne podatke. Novinarjem pa so policisti zasegali njihove kontaktne imenike ali pa celo zahtevali od telefonskih operaterjev podatke, s kom so komunicirali. Nemčijo ravno zdaj pretresa afera, ker se je razkrilo, da je nemška varnostna služba BND vohunila in prisluškovala novinarjem med letoma 1993 in 2005. Nemška premierka Angela Merkel je zato prepovedala takšen tajni nadzor novinarjev. Naši oblastniki pa v tej smeri doslej niso naredili še nobenega koraka in ga verjetno tudi ne bodo.

Komunikacijski operaterji so doslej hranili podatke le nekaj mesecev, kolikor je bil pritožbeni rok zaradi računa. Internetnim ponudnikom pa tudi tega ni bilo treba početi. Zdaj pa bodo imeli policisti pa tudi varnostno-obveščevalne službe po novi direktivi na voljo ogromne količine podatkov, po katerih bodo lahko mirno brskali, s kom so komunicirali morebitni osumljenci za izdajo tajnih podatkov, pa tudi novinarji, in to bo zagotovo velika priložnost za tiste, ki si od nekdaj želijo nadzora nad mediji in novinarji.

Predsednik mednarodne zveze novinarjev (IFJ) Aidan White je dejal, da se moč nadzora držav članic zaradi “globalne vojne proti terorizmu" kot posledica dogodkov 11. septembra 2001 širi “brez končne točke na vidiku". Opozoril je, da so v preteklosti omejitve človekovih pravic veljale recimo le za čas trajanja vojne, potem pa so jih odpravili. Frattinija je vprašal, kdaj bo EU objavila, da je konec vojne proti terorizmu, in življenje vrnila v normalne tire.

Evropski pravosodni komisar pa je novinarje miril, da bodo imeli dostop do podatkov le pravosodni organi in da bodo podatki namenjeni zgolj in samo pregonu terorizma. Na drugi strani pa se ZDA že udinjajo članicam EU, da bi lahko medsebojno izmenjavali shranjene telekomunikacijske podatke.