6. 6. 2006 | Mladina 23
Avtonomni Stane Granda
Depolitizacija z nastopom na lokalnih volitvah
Po prvoaprilski razgrnitvi sproščenega predloga o javni RTV nas je Janševa oblast s svojimi političnimi oprodami prepričevala o nujnosti depolitizacije javnega medija. Predsednik vlade je nujnost politizacije argumentiral z napadom na takratnega predsednika Sveta RTV Janeza Kocijančiča: "Politizacija se najbolj nazorno manifestira v dejstvu, da organ upravljanja že drugi mandat vodi bivši predsednik politične stranke, ki pa je v tem organu kot predstavnik tako imenovane civilne družbe, nekega športnega društva oziroma športne zveze; ta se oblikuje na podlagi interesnega delovanja ... Prav tako je sporna legitimnost tistih, ki se razglašajo za civilno družbo, na zadnjih parlamentarnih volitvah pa so kandidirali na listah strank in niso dobili dovolj podpore, da bi bili izvoljeni v parlament." Kulturni minister Vasko Simoniti, ki je bil poleg poslanca Grimsa glavni propagandist nove nacionalkine ureditve, je depolitizacijo televizije razgrnil v parlamentu ob javni predstavitvi mnenj o zakonu, ko je obljubil, da "bodo razmere uredili tako, da bo državni zbor v svet RTV imenoval neodvisne, sposobne, odgovorne in javnega zaupanja vredne ljudi. Če je politika do sedaj uspešno prodirala v zavod prek predstavnikov civilne družbe, se poslej z imenovanjem ljudi v vodstvo ne bo več vmešavala v delovanje zavoda ..." V intervjuju za naš časopis je do sedaj edini javnosti znani avtor RTV-zakona Branko Grims še dodatno utemeljil novo avtonomno ureditev programskega organa javne RTV-hiše: "S tem, ko bi se v programski svet postavile različne avtonomne osebnosti, pridemo do tega, kar je cilj celotnega zakona: do zelo jasnega, preglednega sistem odgovornosti, kateremu bo temelj čimvečja novinarska neodvisnost in profesionalnost in seveda odgovornost, ki jo ta neodvisnost prinaša." Sestavo programskega sveta je orisala tudi poslanka Nove Slovenije Marjetka Uhan, ki je pred referendumom zatrdila, "da v njem ne bomo mogli biti politiki in visoki državni uslužbenci, nam je v stop s tem zakonom onemogočen. Verodostojno ga bodo zastopali ljudje, ki so s svojim znanjem, ugledom in dosežki v družbi že izkazali in bodo pripomogli k ugledu in krepitvi Radiotelevizije v Republiki Sloveniji ali tujini".
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
6. 6. 2006 | Mladina 23
Po prvoaprilski razgrnitvi sproščenega predloga o javni RTV nas je Janševa oblast s svojimi političnimi oprodami prepričevala o nujnosti depolitizacije javnega medija. Predsednik vlade je nujnost politizacije argumentiral z napadom na takratnega predsednika Sveta RTV Janeza Kocijančiča: "Politizacija se najbolj nazorno manifestira v dejstvu, da organ upravljanja že drugi mandat vodi bivši predsednik politične stranke, ki pa je v tem organu kot predstavnik tako imenovane civilne družbe, nekega športnega društva oziroma športne zveze; ta se oblikuje na podlagi interesnega delovanja ... Prav tako je sporna legitimnost tistih, ki se razglašajo za civilno družbo, na zadnjih parlamentarnih volitvah pa so kandidirali na listah strank in niso dobili dovolj podpore, da bi bili izvoljeni v parlament." Kulturni minister Vasko Simoniti, ki je bil poleg poslanca Grimsa glavni propagandist nove nacionalkine ureditve, je depolitizacijo televizije razgrnil v parlamentu ob javni predstavitvi mnenj o zakonu, ko je obljubil, da "bodo razmere uredili tako, da bo državni zbor v svet RTV imenoval neodvisne, sposobne, odgovorne in javnega zaupanja vredne ljudi. Če je politika do sedaj uspešno prodirala v zavod prek predstavnikov civilne družbe, se poslej z imenovanjem ljudi v vodstvo ne bo več vmešavala v delovanje zavoda ..." V intervjuju za naš časopis je do sedaj edini javnosti znani avtor RTV-zakona Branko Grims še dodatno utemeljil novo avtonomno ureditev programskega organa javne RTV-hiše: "S tem, ko bi se v programski svet postavile različne avtonomne osebnosti, pridemo do tega, kar je cilj celotnega zakona: do zelo jasnega, preglednega sistem odgovornosti, kateremu bo temelj čimvečja novinarska neodvisnost in profesionalnost in seveda odgovornost, ki jo ta neodvisnost prinaša." Sestavo programskega sveta je orisala tudi poslanka Nove Slovenije Marjetka Uhan, ki je pred referendumom zatrdila, "da v njem ne bomo mogli biti politiki in visoki državni uslužbenci, nam je v stop s tem zakonom onemogočen. Verodostojno ga bodo zastopali ljudje, ki so s svojim znanjem, ugledom in dosežki v družbi že izkazali in bodo pripomogli k ugledu in krepitvi Radiotelevizije v Republiki Sloveniji ali tujini".
Hitro po sprejemu novega zakona o RTV in zagotovilu o končno avtonomni javni RTV pa je prispela novica, da bo novi predsednik sproščenega programskega sveta Stane Granda postal predsednik Zbora za Ljubljano, ki želi zamenjati oblast v prestolnici. O apolitičnosti in avtonomnosti novega predsednika programskega sveta RTV veliko pove izjava ljudskega ljubljanskega svetnika Janeza Žagarja, ki je marca za STA povedal, "da se je ideja o Zboru za Ljubljano porodila prav na rednih srečanjih vodij svetniških klubov SDS, NSi in SLS. Stranke se sicer samostojno pripravljajo na lokalne volitve, povezovanje v Zboru za Ljubljano pa bo po njegovem mnenju le povečalo možnosti za uspeh katere od zdajšnjih opozicijskih strank v ljubljanskem mestnem svetu na volitvah".
