19. 7. 2006 | Mladina 29
Uredniška razgledanost
Pisemska korespondenca med radijcem in pankerskim taksistom
V zgodovini slovenskega medijskega prostora se je že večkrat zgodilo, da glasbeni novinarji ali uredniki niso znali v trenutku prepoznati prave vrednosti določene zvrsti. Še posebej pogosto se je to pojavljalo v času panka, ko so veleumi, kot je Dimitrij Rupel, zgroženo ugotavljali, da moramo tovrstno glasbo preslišati. Jure Pengov je še bolj skrajno pozval k zaustavitvi ene bolj prepoznavnih skupin Laibach. Podoben stik z novimi trendi pa že trideset let prikazuje tudi stari roker in urednik na nacionalnem radiu Dragan Bulič. Ob pojavu prve reperske plošče Leva scena Ali Ena je izpostavljal nekvaliteto CD- ja, ki ni nič v primerjavi s tistimi, ki jih sesuva. Svojemu kolegu s televizije Matjažu Ambrožiču je pojasnil, da tovrstno godbo izvajajo zgolj morilci in preprodajalci droge. Na začetku uspeha pa tudi ni prepoznal umetniške vrednosti trenutno najbolj znanega slovenskega izvoznega artikla Magnifica. "... podlaga je turška. Turki so imeli Srbe toliko časa čez, da se očitno ta ritem čuti. To je kolo. To je za nas, ki smo poslušali rock glasbo, nekaj manjvrednega," je pojasnil gledalcem Videospotnic.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
