--BREZ NASLOVA--

8 dni/teden

Kronista: Ali H. Žerdin & The Economist

Veleizdaja?

Zmago Jelinčič, prvi mož SNS, je napisal interpelacijo o delu zunanjega ministra Lojzeta Peterleta. Očita mu skorajda veleizdajo, saj naj bi Peterle s tem, ko je avstrijski zunanji ministrici obljubil razpravo ekspertov o denacionalizaciji, škodil interesom Slovenije, kršil ustavo in ostale predpise. Interpelacijo so podpisali poslanci SNS, DeSUS-a in Združene liste, poslanska skupina LDS pa se je z očitki strinjala, interpelacije pa ni podpisala, češ da časa za obravnavo ni dovolj.

Kljub temu, da bo parlament 15. septembra nehal obratovati, Peterle vodstvo državnega zbora poziva, naj temo uvrsti na dnevni red, četudi na izredno sejo, ki bi se pripetila v času volilne kampanje. Peterle trdi, da interpelacija (oziroma interpolucija, ko je zadevo preimenoval) predstavlja samo nadaljevanje gonje, ki traja že dolga leta.

Spremenimo ustavo!

Parlamentarna komisija za ustavne spremembe je sprejela sklep, da se parlament resno loti ustavnih pravil o imenovanju vlade. Po sedanjem predlogu bi predsednika vlade in ministre imenovali v eni potezi. Vprašanje pa je, ali bo časa za spremembo ustavnega reda dovolj, saj sprememba ustave zahteva tudi spremembo zakona o vladi in parlamentarnega poslovnika. Hkrati ima parlament zadnje dni težave s sklepčnostjo.

Sedanja ureditev predvideva, da parlament najprej izvoli predsednika vlade, v drugem koraku pa izvoli še ministre. Ustavni spremembi nasprotuje Jelinčičeva SNS.

Avnoj

Predsedniki parlamentarnih strank so sklenili dragoceni čas porabiti za vprašanje, kaj naj si mislijo o Avnoju, denacionalizaciji in Avstriji. Soglasja o tem, ali je bila Slovenija med 2. svetovno vojno na strani zmagovalcev ali poražencev, še ni.

Tisočletni vrh

Na vrhu tisočletja v palači Združenih narodov je sodeloval tudi predsednik republike Milan Kučan. Žreb mu je dodelil pravico, da nastopi prvi dan, ki je bil sicer rezerviran za govornike iz vrt stalnih članic varnostnega sveta in izžrebance. Kučan pa je svoje mesto odstopil nemškemu govorniku, ki mu je žreb dodelil nastop v manj prestižnem terminu. Kučan se je v New Yorku med drugim sestal z avstrijskim predsednikom Klestilom, nekaj dni pred tem pa mu je poslal tudi posebno pismo, v katerem izraža začudenje zaradi avstrijskih govoranc o Avnoju in sorodnih temah.

Sicer pa je Kučan Združenim narodom sporočil, da bo Slovenija povečala prispevek za mirovne operacije.

Slovenija in Črna Gora

Slovenija je v Črni gori odprla kulturno-informativni center. Vodi ga Štefan Cigoj, eden najbolj izkušenih slovenskih diplomatov. Cigoj v Podgorici ne bo imel diplomatskega statusa, ker Slovenija z ZRJ nima diplomatskih odnosov. Cigoj je v devetdesetih letih med drugim vodil službo za analize na ministrstvu za zunanje zadeve, ob koncu osemdesetih let pa je bil jugoslovanski veleposlanik v Vatikanu.

Kongresi

LDS in SDS sta sklicali predvolilni kongres, SLS+SKD je sklicala predvolilni tabor, Nova Slovenija pa organizira terensko mrežo in se veseli, ker da ima že štiri tisoč članov.

Referendum v Ljubljani

Hkrati z volitvami bo v Ljubljani sklican referendum, na katerem naj bi prebivalci sprejeli ali zavrnili novo razdelitev mesta na četrti.

Gospod Jezus

Slovenska škofovska konferenca je že pozdravila izjavo vatikanske kongregacije za nauk vere, ki ugotavlja, da Jezusov nauk pravilno razume le rimskokatoliška cerkev, ostale krščanske cerkve pa je obsijal samo žarek resnice. Slovenska škofovska konferenca meni, da izjava Gospod Bog ne prinaša novih teoloških pogledov, pač pa le natančneje razlaga že ustaljeni nauk. Hkrati izjava po mnenju slovenske škofovske konference zavrača stališča verskega relativizma.

Slovenska škofovska konferenca je presenetila z oceno, da bo izjava spodbudila ekumenizem, torej dialog med verskimi skupnostmi.