11. 9. 2000 | Mladina 37 | Politika
Avgustovski Politbarometer
Toševa raziskovalna skupina je kljub preklicu pogodbe objavila rezultate javnomnenjske ankete o politični situaciji v Sloveniji
Irena
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
11. 9. 2000 | Mladina 37 | Politika
Irena
Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij Fakultete za družbene vede že od januarja 1995 sistematično raziskuje odnos javnosti do državnih ustanov, do političnih strank in do ključnih političnih ter gospodarskih vprašanj. Vse do izvolitve Bajukove vlade so rezultate redno oddajali svojemu naročniku - vladnemu uradu za informiranje. Junija pa je ta ustanova enostransko prekinila pogodbo, saj naj bi bila raziskava "preobsežna in preveč splošna" in naj bi imela za vlado premajhno uporabno vrednost. Preklic pogodbe je bil začinjen tudi s političnimi vprašanji, saj naj bi bili znanstveno delo centra in seveda rezultati raziskave politično motivirani. Dr. Niko Toš, prodekan FVD-ja in vodja raziskave, je napovedal, da bo proti uradu za informiranje vložil tožbo. Urad je poleti za isto delo izbral novega izvajalca: do decembra naj bi javnomnenjske ankete za vlado opravljala agencija Ninamedia. Na raziskovalnem centru so se odločili, da kljub temu z raziskovanjem ne bodo prenehali. To naj bi bilo po Toševih besedah tako, "kot da bi meteorologi nehali preučevati vreme". Avgustovsko poročilo Politbarometra so objavili javno, v petek na tiskovni konferenci.
In katere so glavne ugotovitve raziskave, ki so jo prek telefona opravili med 28. in 31. avgustom? V vzorčni bazi 1808 telefonskih naročnikov je na anketna vprašanja odgovarjalo slabih 50 % izbranih, točneje 905 polnoletnih državljanov in državljank Slovenije. Anketa je bila razdeljena na več delov. V prvem so spremljali t. i. kazalce splošnega zadovoljstva: zadovoljstvo z demokracijo, z materialnimi razmerami v gospodinjstvih in razmerami v slovenskem gospodarstvu. Trend zadovoljstva z demokracijo se z leti bistveno ne spreminja, seveda pa so prisotna določena odstopanja. Tako so v avgustovski raziskavi z demokracijo nadpovprečno zadovoljni preferenti Bajukove stranke. Bistvenih sprememb ni bilo tudi v zadovoljstvu z materialnimi razmerami, se pa sprememba vladne ekipe bleščeče zrcali pri anketnem vprašanju o razmerah v slovenskem gospodarstvu. Povečal se je namreč delež respondentov, ki menijo, da se razmere v slovenskem gospodarstvu poslabšujejo. Še bolj očitna je sprememba pri vprašanju o strahu pred izgubo zaposlitve. Če je bil pred meseci delež tistih, ki jih je zelo skrbelo za zaposlitev (v gospodarstvu in negospodarstvu), le 16-odstoten, je ta avgusta za dobrih 8 odstotkov višji.
V drugem delu je anketa iskala oceno uspešnosti vlade, parlamenta, ministrstev in zaupanje v druge osrednje državne in nacionalne institucije. Večletno raziskovanje je pokazalo, da ocena uspešnosti niha predvsem pri individualnih nosilcih državnih funkcij, to je pri predsedniku vlade in predsedniku države. Zadnje spremembe v ocenah seveda sovpadajo z nastopom nove vlade in novega premiera. Ocena dela predsednika vlade je po Drnovškovem odhodu skokovito padla, avgusta so anketiranci na lestvici od 1 do 5 Bajukovo vlado ocenili s povprečno oceno 2,3. Zanimivo je tudi, da ima bivša vlada sedaj večje simpatije, kot jih je imela v času svojega delovanja.
Raziskava pa poskuša najti tudi odgovor na vprašanje, kakšen bo rezultat letošnjih volitev. Različni teoretični pristopi, križna vprašanja in druge metode rezultatov seveda ne morejo napovedati, lahko pa prikažejo osnovno strukturo avgustovskega volilnega telesa. Ankete ne dokazujejo domnevne delitve volilne populacije na levo in desno polovico, veliko je namreč neopredeljenih in sredinskih volilcev, vseeno pa je za letošnje poletje očitna tendenca naraščanja levega opredeljevanja in blagega upadanja desnega. Nov desni favorit NSI, ki je največ glasov "odnesel" svojim morebitnim zaveznikom: združeni stranki in SDS-u, ima po različnih tabelah, rezultatih in oblikovanju novih indeksov slabih 4,8 % glasov, sledi ji združena stranka s 5,5 %, Desus s 6,6 %, ZLSD s 7,2 %, SDS z 8,9 % in LDS z 21,6 %. V anketi je ustvarjena za zdaj še fiktivna koalicija med demokrati in zelenimi, ki naj bi morda dobili okoli 5,1 % glasov A vprašanje za milijon tolarjev se še zmeraj glasi: "Kako prepričati delež neopredeljenih volilcev?" Teh je namreč skoraj tretjina in ta tretjina bo 15. oktobra nagnila parlamentarno barko na to ali na ono stran.
Toševa raziskovalna ekipa bo redne javnomnenjske raziskave še nadaljevala, pred volitvami bo tako pripravila še dve poročili o svojem delu. Celotno avgustovsko poročilo si lahko ogledate na spretni strani fakultete za družbene vede, dostopna pa je tudi na elektronskem naslovu www.mladina.si.