Več kot simbolika

Čeprav še niso znane vse podrobnosti, koliko bo nedeljska katastrofa v galvanskem obratu v resnici stala velenjski koncern, bo škoda gotovo velika. Generalni direktor podjetja Jože Stanič je zato že takoj po požaru izpostavil, da od države pričakujejo več kot le simbolično pomoč. Za 7200 ljudi, zaposlenih v vseh Gorenjevih obratih v Sloveniji in tujini, bo nadaljnja usoda sicer ostala uganka vsaj še kak teden ali več. Ker pa je na Gorenje in njegovih 36 podjetij v Sloveniji in tujini posredno vezanih skupaj kar 35 tisoč delavcev, so razsežnosti nesreče lahko res velike.

Zato je razumljivo, da se je minister za gospodarske dejavnosti Jože Zagožen - nekdaj tudi poddirektor v tem velenjskem podjetju - na novico odzval zgledno hitro. Vlada je tako o nesreči v enem naših najuspešnejših podjetij razpravljala že naslednji dan, skoraj pred borzniki, ki so že na prvi trgovalni dan po požaru vrednost Gorenjevi delnici znižali za skoraj desetino. Dobiček podjetja, ki je prej iz leta v leto lepo rasel, s predlanskih 1,8 milijona mark na lanska 2 milijona, naj bi, tako so Gorenjevi možje ocenjevali konec lanskega leta, letos skočil na 2 in pol milijona mark. No, po prvih ocenah naj bi se zaradi požara v obratu za galvanizacijo proizvodnja podjetja zmanjšala za med 15 in 30 odstotki. Namesto dobra 2 milijona izdelkov naj bi zaradi morebitnih motenj, do katerih bi lahko prihajalo v drugih delih proizvodnje, do konca leta naredili od 300 do 600 tisoč kosov bele tehnike manj. To pa seveda pomeni, da bo na koncu poslovnega leta namesto poltretje milijarde plusa v bilancah minus, ki ga za zdaj ocenjujejo na tri in pol milijarde. Res je, da bo materialno škodo pokrila zavarovalnica, vseeno pa se bo razlika med odškodnino in vrednostjo nove investicije dala meriti v nekajkratniku.

Sklep, da bo država podjetju pomagala s 600 milijoni tolarjev, kar naj bi bila predvsem subvencija za ohranitev delovnih mest do konca tega leta, je za velenjsko podjetje seveda dobrodošel. Po prvih napovedih vodstva naj bi vsaj pol leta brez dela ostali delavci, ki so delali v obratu, ki je zgorel. V galvani je bilo zaposlenih skupaj skoraj 250 delavcev.

V kolikšni meri bo do tal pogoreli obrat v Velenju dejansko ohromil proizvodnjo celega podjetja in vplival na poslovanje vseh 36 podjetij, bo znano takrat, ko bodo izdelani dokončni scenariji sanacije. V prvih dneh jim je tretjino izpadle proizvodnje v galvanskem obratu že uspelo nadomestiti, pogovarjajo se tudi o sodelovanju z drugimi podjetji, ki jim bodo začasno dobavljali nujne galvanske dele.

Gorenjevi možje so po svoji stari maniri tudi tokrat slišati zgledno optimistični, čeprav pa k vladnemu sklepu o pomoči niti najbolj črnogledi verjetno niso mogli pričakovati še dodatka, ki pravi, da naj bi jim Gorenje prodalo deleže, ki jih ima v časopisnem podjetju Delo.