Spola po slovensko

Začnimo s filozofijo - slehernikova večna vprašanja: kdo sem, kaj me definira, kaj je bistvo mojega bivanja. Švigne domišljija. Subjektivne sodbe in odgovori nas v tem primeru popeljejo v mišljenjske višave in zapletene labirinte samorefleksije, še bolj pa je v tem primeru v nevarnosti tanka meja med lažjo in samoprevaro, med željami in realnostjo, med zrcalno podobo in retuširano fotko. Navadno pa je tako, da je samoopis sladki prozac brez recepta, zaradi lastnega užitka pa so dovoljene male bele laži in zdravorazumska pretiravanja.

Ravno zato je nacionalna samopodoba tako pogosto predmet manipulacij. Pomislite samo, kaj vse so nam prodajali pretekli predreferendumski mesec. Predavali so o idealnih očetih, o nesposobnih materah, o samomorilskih otrocih, o popolnih družinah. Nemara je tudi zato, ker smo imeli tako polna usta in dolge tekste o esenci slovenskih spolov, potrebno, da si sedaj na koncu postavimo vprašanje, pa kakšna, hudiča, sta tipična slovenska ženska in tipičen slovenski moški, ki naj bi sestavljala idealno družino. Šele ko poznamo tipično, se namreč lahko sklicujemo na odstopanja, ki Slovence očitno tako zelo motijo, da postanejo predsodkarji. Zato je najbolj eleganten način, da se dokopljemo do spolnega bistva nacije, ta, da se zatečemo v statistiko. Razmeroma objektivno vedo dokler se ne spustimo v interpretacijo in smo spet v močvirju idealnih projekcij, stereotipov, pričakovanj, konec koncev tudi politične korektnosti. Čeprav, kaj ni v revijah zabavne narave najbolj hecno prebrati kakšne nenavadne statistične podatke, skondenzirane v stavke, kot so "človek z visoko izobrazbo ima spolne odnose povprečno 53 x na leto"? Naši statistiki takih bizarnosti sicer še ne zapisujejo, so pa se že usmerili tudi na ne tako resna področja družbe. Ravno sedaj so objavili delne rezultate raziskave o porabi prostega časa, ki nam je očitno potrdila vse stereotipe, ki smo jih imeli o moških, ženskah in gospodinjstvu. In ker smo drzni, si bomo upali s pomočjo statistike orisati povprečnega Slovenca in Slovenko.

Šibka moč

Začnimo s tem: ena izmed največkrat izrečenih moških izjav prejšnjega meseca je bila, da bodo moški prikrajšani za spolno življenje, ker bo zaradi umetne oploditve na voljo vse manj žensk. Hm, statistični podatki kažejo, da je bilo 31. decembra 2000 v Sloveniji 1,990.094 prebivalcev, od tega 972.742 moških in 1,017.353 žensk. Moški strah je bil torej neupravičen ...Statistično je moškim na voljo več žensk kot ženskam moških. Kar je konec koncev tudi svetoven trend, o vzrokih in namenih te evolucijske linije pa bomo zaradi svetovnega miru raje molčali. V Sloveniji bi se morale torej Slovenke pritoževati zaradi tega, da si težje najdejo primernega samca, ne pa obratno. Rešitvi sta dve: ali naj se izselijo na Novo Zelandijo ali v Hongkong, kjer je večje število moških kot žensk, ali pa naj doma počakajo, da pridejo moški. In so prišli. Tujci. Konec leta 2000 je bilo s stalnim bivanjem prijavljenih 8639 moških in 3405 žensk. In ker to še vedno ne bi bilo dovolj za številčno popolnjenost slovenskih moških in žensk, je bilo število moških z začasnim bivanjem v Sloveniji kar 20.528, takih žensk pa je bilo samo 6878. S tem podatkom bi torej lahko operirali slovenski mačoti, ko so ob azilantski krizi kričali, da jim tujci odžirajo pridne Slovenke. Statistično bi bil njihov strah upravičen. Toda pri kegljanju s številom moških in žensk je treba navesti vzrok večjega števila žensk: življenjska doba žensk je daljša od moških, čeprav je sicer več rojenih dečkov kot deklic. Povprečna starost umrlega Slovenca je bila leta 1999 67,3 leta, Slovenke pa 75,3. Pravzaprav je v posameznih starostnih kategorijah tja do 55. leta več moških kot žensk, potem pa ... med devetdesetletniki je bilo leta 1999 1346 žensk in 466 moških.

Če smo že pri smrti in zdravju: moški pogosteje iščejo zdravstveno pomoč zaradi poškodb in zastrupitev, ženske zaradi bolezni sečil in spolovil. Sta si pa spola v nečem enaka: odstotek moških in žensk, ki iščejo pomoč zaradi duševnih in vedenjskih motenj, je popolnoma enak - en odstotek populacije.

V kategorijo popularne statistike se mirno lahko štejejo tudi kriminalni podatki. To je v Sloveniji skoraj izključno moško področje, pa se emancipatorna gibanja ne zavzemajo za enakopravnost na tem področju. Leta 1999 je bilo ubitih deset žensk in dvajset moških. Pri družinskih umorih je najpogostejši storilec moški, žrtev pa ženska, ženske morilke pa najpogosteje ubijejo kakšnega sorodnika ali kakšno drugo osebo iz svoje bližine, dejanje pa najpogosteje izvršijo v silobranu. Tudi sicer ženske niso ravno kriminalke. Po podatkih za leto 1998 naj bi bile osumljene le za 10 odstotkov kaznivih dejanj, med njimi pa je tudi manj osumljenk za nasilna dejanja. Največji odstotek obsojenih polnoletnih žensk leta 1999 je bil v kategoriji kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, tik za tem pa gospodarski kriminal. Hkrati pa so ženske pri ombudsmanu vložile več pritožb s področja socialnega varstva.

Še eno področje je, kjer nikakor ni mogoče doseči enakopravnosti: samomori. Med vzroki smrti pa se v prid šibkejšega spola nagiba tudi število samomorov - 137 žensk proti 453 moških. Med uživalci drog je malo več kot dvajset odstotkov žensk, ostali so moški. Če k temu pripišemo še razmerje med samomorilci, se izkaže, da so slovenski moški nagnjeni k samodestrukciji. Ob tem razmerje med kadilci in nekadilci ni nič novega in razumljivo je, zakaj cigarete po lokalih in reklamah prodajajo mična dekleta: kadi 20 odstotkov žensk in 30 odstotkov moških. Res pa je, da je med petnajstletniki in petnajstletnicami odstotek preizkuševalcev tobaka skoraj v obeh spolih malo nad 60 odstotkov.

Osem minut pleha

Sedaj pa mati. Prav te dni je bila pri nas konferenca o obremenitvi žensk, o problemu, kako nihajo med službo in domom, kako delajo dva šihta, kako jim moški ne pomagajo pri gospodinjskih opravilih. Ok, mi pa imamo dediščino socializma, ki nam je zapustil delovno ženo, tako da se morajo gospodinje šele boriti za svojo čast in poklic. Biti v službi in biti mati je za povprečno Slovenko dano dejstvo, o katerem niti ne razmišlja prav veliko. Ravno sedaj pa so na Statističnem uradu RS objavili prve rezultate raziskave o prostem času. In potrjen je bil še en stereotip - ženska v povprečju porabi štiri ure in pol za gospodinjska dela, moški tri ure. Največ časa ženske namenijo pripravi hrane. Ženska skrbi za oblačila dnevno nameni 25 minut, moški pa samo minuto.

Aktivnosti prostega časa nam bi lahko ponudile tipično strukturo slovenske družine. Toda začnimo od začetka - če se statistična Slovenec in Slovenka odločita za sklenitev zakonske zveze, bi bila gospa stara 28,1 leta, gospod 31,3 - po podatkih za leto 1999, tudi ta starostna meja pa se pomika v srednja zrela leta. Na začetku prejšnjega desetletja so se dekleta poročala pri 26 letih, fantje pri 29. Sploh pa upada odstotek sklenjenih zakonskih zvez na 1000 prebivalcev - v prejšnjem desetletju je padel s 4,3 na začetku na 3,9 na koncu.

Ko torej ustvarita "osnovno družbeno celico", ne čakata prav dolgo na prvega otroka - večina v zakonu rojenih slovenskih otrok se rodi v prvem letu zakona. Se pa stara slovenska mati. Leta 1999 je bilo največ mater ob rojstvu otroka starih med 25 in 29 let - 6803, takoj za to so kategorije od 20 do 24 ter 30 do 34. Povprečna starost matere ob otrokovem rojstvu pa počasi narašča: od 26,5 leta v letih 1990-1994, do 28,1 leta 1999. Tega leta je bil zabeležen tudi porod ženske nad 50 let.

Priznam, da komaj čakam, da bo prihodnje leto izveden popis prebivalstva. Najbolj me zanima podatek, koliko je samskih gospodinjstev v starostno rodnem obdobju, se pravi podatek, ki bi potrdil tezo o povečanem številu samk in samcev. Do takrat pa moramo še naprej lajnati podatke iz popisa 1991, ki so edini zajeli popolno nacionalno telo. Tako je v Sloveniji 20 odstotkov vseh družin tipa zakonski pari brez otrok, 59 odstotkov zakonski pari z otroki, 2 odstotka neporočeni pari z otroki, en odstotek neporočenih parov brez otrok. Najbolj vroč pa je bil podatek o samskih materah z otroki - takih družinskih celic je 15 odstotkov oz. v številkah 85.000. Očetje z otroki dosežejo tri odstotke slovenskih družinskih celic, v številki iz leta 1991 14.000, kar je več kot je neporočenih parov z otroki. Samohranilke so mlajše od samohranilcev. Največ samskih mater je v starostni skupini med 30 do 39 let, največ samohranilcev pa med moškimi v skupini od 40 do 49 let. Premoženjsko gre po statističnih podatkih najbolje družinam z enim otrokom, ki so imele leta 1997/98 najvišji dohodek na družinskega člana. Saj ne bi bila preveč pristranska, če bi ob tem navedla, da samski moški brez otrok na člana družine, se pravi njegovo malenkost, zaslužijo več kot samske ženske.

Enakost

Ženska torej dokazano doma postori več kot moški. Ampak je pa moški na povprečen deloven dan eno uro dlje v službi. Z delom je povezana še ena sporna točka bitke med spoloma - plače, katerih nesorazmerje naj bi bila ena temeljnih točk spolne neenakosti. Skeptiki pa gromoglasne krike o diskriminaciji na delovnem mestu razvrednotijo z izjavami, da oni pač ne poznajo žensk, ki bi bile manj plačane kot moški. Statistično pa so. Glede na strokovno usposobljenost imajo moški v celotni populaciji za 9,1 odstotka višjo plačo kot ženske. V najnovejši anketi o plačah po stopnji strokovne usposobljenosti, šolski izobrazbi in delovnem času, ki jo vsake tri leta izpelje Statistični urad RS, so moški bolj plačani in pika. Razen ... ta razen je pomemben, ker se je zgodil prvič ... med polkvalificiranimi delavci in delavkami. Ja, tukaj imajo žensko višjo plačo kot moški. V številkah je polkvalificiranka leta 2000 dobila 100.000 tolarjev, moški pa 96.000, če pa gledamo po dejavnosti, se polkvalificirani ženski nedvomno splača delati v gradbeništvu, saj bo imela kar 14 odstotkov višjo plačo od moškega, pa še garaškega fizičnega dela jim ni treba opravljati. Nikakor pa si naj ženska, ki želi enakosti v plači, ne želi postati visoko strokovno usposobljena, denimo doktorica znanosti, inženirka ali magistra. V tej kategoriji imajo moški za 20 odstotkov višjo plačo kot ženske.

Ampak dajmo sedaj malo relativizirati podatek o višji moški plači. Statistika pravi, da je delež diplomiranih žensk višji od deleža moških - med vsemi diplomiranimi je 60 odstotkov žensk. Že v naslednji izobrazbeni stopnji, se pravi med magistri in doktorji znanosti, pa spet prevladujejo moški. Če pa pogledamo statistiko, na katerih fakultetah so diplomirale pretežno ženske, je skoraj takoj jasno, zakaj imajo v delovno aktivnem obdobju nižjo plačo: pedagoške, filozofske in družboslovne fakultete so po odstotkih diplomantk izrazito ženske. Je pa denimo pol-pol na ekonomskih fakultetah, na strojni pa je le dva odstotka žensk. Ergo - ženske se že izobražujejo na področjih, ki so a priori netržne dejavnosti, kar bi lahko pomenilo, da je to eden izmed vzrokov za nižje plače. Tudi seznam najpogostejših poklicev potrjuje vse stereotipe: moški bi vzbujal največ pozornosti, če bi bil knjigovodja, računovodja, čistilec, strežnik, tekstilec, osnovnošolski učitelj, medicinski "brat" ali uradnik na pošti ali v banki. Ženska bi bila čudna, če bi bila zidarka, voznica težkega tovornjaka, mehaničarka ali upravljalka orodnega stroja. Največja izenačenost se kaže pri komercialnih zastopnikih. Pri vodilnih kadrih pa - ja, prav imajo emancipatorke - vodijo moški: med direktorji in člani uprav družbe je malo več kot 30 odstotkov žensk. Skoraj popolno izenačenje na vodilnih mestih pa je v sektorju dejavnosti javne uprave, obrambe, obveznega socialnega zavarovanja.

In potem ko se Slovenec in Slovenka med drugo in tretjo zgarana vrneta in službe, se začne to aktivno, dobro, srčno, nacionalno pomembno družinsko življenje. Ženske porabijo 79 minut za pripravo hrane (moški le 14), več časa pomivajo posodo (skoraj pol ure, moški pa cele tri minute), pol ure dlje čistijo kot moški, pet minut dlje nakupujejo in petnajst minut dlje skrbijo za otroke. Medtem ko žene počnejo vse to, moški vrtarijo, gradijo in popravljajo in gledajo tv ali športajo. Ženske dvajset minut na dan manj gledajo televizijo, deset minut več berejo knjigo (periodični tisk več berejo moški). Najpogostejša večerna zabava ob vikendih je gledanje televizije: tako preživi večere polovica moških in 40 odstotkov žensk. Moški dnevno gledajo televizijo 21 minut dlje kot ženske - 131 minut. Moški porabijo konec tedna na dan osem minut za vzdrževanja avtomobila. Ženska samo eno minuto, med tednom pa sploh nič, moški pa tudi med tednom na dan štiri minute svojega časa posvetijo plehu.

Statistika torej podkrepi večino stereotipov o Slovencu in Slovenki. Edini šok, ki ga lahko doživimo med množico različnih podatkov, je, da se po raziskavah moški na dan pogovarjajo sedem minut več kot ženske.