Kdo vozi forum 21?

Ko so komunisti skušali biti posebej kritični, so obsodili "forumsko delo". Forumsko delo - to je pomenilo, da ima partijski aparat premalo stikov z bazo. Če se je reklo, da partija dela forumsko, je to pomenilo, da partija ne ve, kaj se dogaja med ljudmi. Da partija ne pozna interesov delavskega razreda. Očitek o forumskem delu je bil nekaj najhujšega, kar je lahko doletelo aparatčika.

Petnajst let zatem, ko je partija še zadnjič obsodila forumsko delo in hkrati lansirala program sestopa z oblasti, je zadnji predsednik ZKS Milan Kučan ustanovil Forum 21. Po dveh predsedniških mandatih in enem mandatu predsednika predsedstva se je Milan Kučan vrnil k forumskemu delu. Forum 21 je organizacijo, ki ima pravno-formalno status društva. Po besedah ustanovitelja naj bi bila zadeva po formi delovanja nekakšna civilno-družbena iniciativa. Če pa pogledamo, kakšna druščina se je zbrala v okrogli dvorani Cankarjevega doma, kjer so pred dobrim mesecem ustanovili Forum 21, lahko sklepamo, da F21 ni nadebudno novo družbeno gibanje, ki skuša na politični dnevni red spraviti kakšno eksotično temo. V Forumu 21 je v resnici zbran znaten del politične, gospodarske, znanstvene in kulturne elite. Ker ni čisto jasno, na katero stran se bo Slovenija nagnila na junijskih evropskih volitvah ter na jesenskih parlamentarnih volitvah - v teh trenutku se zdi, da bo rezultat izenačen -, bi Forum 21 lahko vplival na volitve. Morda je Forum 21 nekakšna speča stranka. Morda se bo Forum 21, če bi kazalo, da bo prišlo na politični sceni do hudih prelomov, v nekem trenutku prebudil. Speča krasota pa se bo preoblikovala v učinkovit aparat za osvajanje oblasti, torej v stranko. Čigava konkurenca bi bil Forum 21? Bi bil Forum 21 konkurenca politični skupini, zbrani okoli Janeza Janše? Nedvomno bi lahko odnesel del glasov. Bolj pozorno opazovanje pa pove, da je Forum 21 ustanovljen tudi zaradi lastnosti vladnega kabineta.

Zakaj obstaja določena napetost med F21 in vlado? Kdor se je temeljiteje poglobil v biografije sedanjega ministrskega zbora, je opazil osupljivo podrobnost. V kabinetu, ki šteje 17 članic in članov, sta le dva ministra krajši čas delala v gospodarstvu. Vsi ostali člani vlade pa so celotno profesionalno kariero preživeli v službah, ki so plačane iz državnega proračuna. Naštejmo izjemi: Janez Kopač je v osemdesetih letih krajši čas služboval v Iskri Delti (in v par podjetjih v tujini), Milan M. Cvikl pa je zadnja leta služboval v Novi Ljubljanski banki. No, tudi Kopač in Cvikl imata v delavski knjižici zabeleženih le nekaj let delovne dobe, preživete v svetu tržne ekonomije. Vsi ostali člani vladnega kabineta pa so desetletja ustvarjalnega dela preživeli v državnih organih, na univerzi ali v kulturnih institucijah. Da se razumemo - nič ni narobe, če minister postane nekdo, ki je celotno kariero preživel, denimo, na univerzi. Problem pa lahko nastane, če celotno vladno ekipo sestavljajo ljudje, ki tržno ekonomijo poznajo le iz druge roke. Ekipi, ki sedi v sedanji vladi, bi težko očitali, da jo sestavljajo ljudje iz tega ali onega gospodarskega lobija. Po drugi strani pa bi lahko izračunali, da v vladi sedijo - rečeno poenostavljeno in grobo - zgolj ljudje iz lobija proračunskih porabnikov. Ustanovitev Kučanovega Foruma 21 lahko razumemo kot poskus organiziranja ljudi, ki so svoje profesionalne kariere gradili na trgu. Direktorji so se v Forum 21 vpisovali zato, ker imajo sicer, ko želijo svoje interese prevajati v politiko, težave. Težko najdejo svojega političnega predstavnika. K tej oceni velja dodati, da F21 ni zgolj direktorski klub. Notri so, če spet uporabimo grob besednjak, tudi ljudje iz lobija proračunskih porabnikov. In kako v resnici izgleda članstvo F21?

Mreža mrež

Govorimo o vplivu. Ne govorimo torej o totalni oblasti, gangsterskih poslih, tajnih ložah ali zarotniškem poslovanju udbomafije. Mreže, ki jih rišemo, govorijo o pravnih razmerjih. Govorijo o vodenju uprav podjetij, članstvu v nadzornih svetih, članstvu v klubih ter sodelovanju na strankarskih kandidatnih listah. Vpliv je sposobnost, da v okolici dosežeš kakšno spremembo. Ali pa da spremembo preprečiš. In v demokratičnih družbah se spodobi, da se ve, kdo ima vpliv.

Člane Foruma 21 bi se lahko razdelilo na štiri kategorije. Najbolj vidni in najbolj znameniti so gospodarstveniki. Na drugem mestu so ljudje iz sveta politike. Tretjo skupino sestavljajo ljudje, ki se ukvarjajo z razlago sveta, denimo znanstveniki, umetniki in ljudje iz medijev. Četrta skupina so ljudje plemenitih dejanj, dobrotniki. Gospodarstveniki imajo v rokah ekonomski kapital. Politiki upravljajo s političnim kapitalom. Znanstveniki in umetniki imajo kulturni kapital. Dobrotniki imajo simbolni kapital. Konkretne člane Foruma 21 v resničnem življenju srečujemo na več koncih. Miloš Kovačič, denimo, je po osnovnem profilu gospodarstvenik. Ker pa je kandidat na listi LDS za evropske volitve, je tudi politik. In ker je član lionsov, dobrodelne organizacije, predsednik novomeškega košarkaškega kluba Krka, častni predsednik košarkaškega kluba Olimpija ter (bivši) predsednik planiškega komiteja, je tudi človek dobrih del, saj skrbi za rast slovenskega športa. Kovačič ima v rokah ekonomski, politični in simbolni kapital. Miloš Kovačič seveda ni edini član Foruma 21, ki se suvereno giblje med gospodarstveniki, politiki ali dobrotniki. Vendar je v druščini, ki jo vodi Kučan, gotovo med najbolj vplivnimi in opaznimi. Miloš Kovačič je prava "stara sablja".

"Stara sablja"? Kdo so "stare sablje"? V angleško govorečem svetu starim sabljam rečejo "old boys network", omrežje starih znancev. Navadno gre za znance, ki se poznajo še iz šolskih dni. In ker se poznajo že sto let, si pomagajo. Stare sablje so tisti, ki drug drugega treščijo po ramenu in si rečejo: "Kako si, stara sablja?" Ko si pomagajo v poslu, to naredijo po zmerni ceni.

Direktorji, ki so vstopili v F21, se zbirajo predvsem okoli dveh vozlišč. Prvo vozlišče je upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije. Upravni odbor GZS je nekakšna reprezentanca slovenskega ekonomije; je prostor, kjer najbolj propulzivni del gospodarstva artikulira svoje interese. Upravni odbor GZS, postavljen leta 2003, šteje dobrih 30 članov, med njimi pa jih je sedem vpisanih tudi v F21: Zoran Janković (Mercator), Roman Glaser (Perutnina Ptuj), Romana Pajenk (Probanka), Bine Kordež (Merkur), Tone Turnšek (Pivovarna Laško), Edvard Svetlik (Hidria) ter Miloš Kovačič (Krka).

Člani F21 pa ne sodelujejo zgolj pri poslovanju slovenske gospodarske reprezentance. Nekaj jih zahaja tudi na sestanke Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v Davos. Miloš Kovačič je tisti, ki že leta dolgo zahaja tako v Davos kot na sestanke upravnega odbora GZS. Foruma globalne gospodarske elite v Davosu so se v zadnjem času udeležili še naslednji člani Kučanovega Foruma: Janez Lotrič iz Petrola, Herman Rigelnik iz Autocommerca, Janez Škrabec, Riko, ter Sandi Češko, Studio Moderna.

Druščina, zbrana okoli Kučanovega F21, torej koristne stike nabira tako na "lokalni" Gospodarski zbornici kot na globalnem Svetovnem gospodarskem forumu.

Tudi sicer je gospodarsko članstvo Foruma 21 temeljito prepleteno. Recimo: direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser je član nadzornega sveta Probanke. Direktorica Probanke Romana Pajenk je članica nadzornega sveta Trima. Direktorica Trima Tatjana Fink pa ni zgolj direktorica Trima, pač pa je tudi v nadzornem svetu podjetja Viator-Vektor. Je tudi članica nadzornega sveta blejske poslovne šole IEDC, ki poslovneže opremlja s sodobnim poslovnim pogledom na svet. Tatjana Fink je hkrati članica predsedstva rokometne zveze Slovenije. Rokometna zveza je naslednje pomembno vozlišče, saj je sodelovanje pri vodenju rokometne zveze danes nekaj prestižnega. Pač, slovenska rokometna reprezentanca je na evropskem prvenstvu dosegla drugo mesto. In ker gre za ekipni olimpijski šport, je to eden najbolj imenitnih športnih dosežkov v slovenski zgodovini. Rokometno organizacijo je zadnja leta vodil Zoran Janković, direktor Mercatorja in eden pobudnikov ustanovitve F21. Podpredsednik rokometne zveze pa je Tone Turnšek, predsednik uprave Pivovarne Laško. Turnškov vpliv sega tudi v časopisno podjetje Delo, saj je Pivovarna eden večjih lastnikov, Turnšek pa je v nadzornem svetu Dela.

Iz Pivovarne Laško pa lahko prek članov F21 pridemo tudi do časopisne hiše Večer. Kako? Nekdanja svetovalka predsednika republike Kučana Olga Jakhel Dergan je članica nadzornih svetov Pivovarne Laško in Autocommerca. Predsednik uprave Autocommerca Herman Rigelnik je član nadzornega sveta Nove Kreditne banke Maribor. Predsednik uprave NKBM Črt Mesarič pa je bil pravkar postavljen v nadzorni svet časopisnega podjetja Večer. In vsi so člani F21. Dva pomembna člana F21 imata torej občuten vpliv v dveh velikih založniško-časopisnih podjetjih.

Neposreden vpliv na tisti del občestva, ki se ukvarja z razlago sveta v medijih, pa imata še Janez Kocijančič in Janez Bohorič. Sta namreč člana sveta RTV, organa, ki bdi nad programom in poslovanjem nacionalne RTV hiše. In če iščemo osebo, ki se suvereno giblje po vseh štirih straneh neba, je to gotovo Janez Kocijančič. Ima politični kapital, saj je nekdanji predsednik Združene liste (in v šestdesetih letih predsednik Zveze socialistične mladine Jugoslavije). Ima simbolnim kapital, saj je predsednik ene najprestižnejših organizacij v državi, Olimpijskega komiteja. Je član sveta FIS, Mednarodne smučarske federacije. V svetu FIS sedi poldrugi ducat vplivnih osebnosti z vseh celin. Kocijančič se giblje v gospodarskih krogih; med drugim je član nadzornega sveta Istrabenza. Kot predsednik sveta RTV pa ima vpliv na to, kako bo občinstvo sploh razumelo svet, v katerem živi. OK, svet RTV ima 24 članov, dva med njimi pa sta včlanjena tudi v F21.

Podoben osebnostni profil premore tudi Tone Turnšek. Ima ekonomski kapital, saj je Pivovarna Laško, ki jo vodi, ena od bolj dobičkonosnih firm v Sloveniji. Ima simbolni kapital, saj je predsednik celjskega rokometnega kluba, ki je pravkar postal evropski klubski prvak. Ko so na sporedu lokalne volitve, Turnšek na volitvah za občinski svet v Laškem nastopa na listi LDS. Premore torej nekaj malega političnega kapitala. In kot član nadzornega sveta Dela ima vpliv v mediju, ki občinstvo sproti seznanja s tem, kakšen je svet, v katerem živimo.

Ne moremo sicer trditi, da Kučan prek F21 povsem obvladuje svet RTV ter nadzorna sveta časopisnih podjetij Delo ter Večer, saj člani F21 v naštetih upravljavskih organih nimajo večine. Bili pa bi površni, če bi spregledali vpliv, ki ga ima F21 v medijih. Konec koncev, tudi Božo Kovač, zadnja leta Kučanov svetovalec, po novem pa tajnik F21, je človek iz medijskega sveta. V sedemdesetih letih je bil glavni urednik Dnevnika in direktor TV programov, v rajnki federaciji je bil direktor časopisne hiše Borba, po vrnitvi v Ljubljano pa je bil glavni urednik Dela ter sredi devetdesetih še glavni urednik Republike.

Če v roke vzamemo sezname podjetij, ki ustvarjajo največ prometa in dobička (Gospodarski vestnik, 2003/26), ugotovimo, da člani Foruma 21 vodijo tri podjetja, ki se uvrščajo med pet največjih po prihodku (Lotrič - Petrol, Janković - Mercator, Kordež - Merkur). Če pa pogledamo na seznam deseterice najbolj dobičkonosnih, ob Petrolu in Mercatorju tik pod vrhom najdemo še Kovačičevo Krko. Kolikšen je torej vpliv F21, ko gre za največja slovenska podjetja? Če prelistamo seznama petdesetih največjih po dobičku ali po prihodku, na obeh najdemo kak ducat podjetij, kjer so člani F21 bodisi predsedniki uprav bodisi člani nadzornih svetov (ali pa so tako v nadzornem svetu kot v upravi).

Banke in stare sablje

Če v roke vzamemo podatke o tržnih deležih slovenskih bank, člane Foruma 21 najdemo v upravah ali nadzornih svetih Nove Kreditne banke Maribor, Banke Celje in banke Koper. Je torej omrežje ljudi, zbrano okoli Kučana, najvplivnejše gospodarsko omrežje v Sloveniji? Ne. Če namreč sledimo, kolikšen je kadrovski vpliv vladajoče koalicije, vidimo, da ta vpliva na paradržavne sklade, ki imajo v podjetjih pomembne lastniške deleže, infrastrukturna podjetja (Telekom, DARS, energetika), banke (NLB in NKBM) in Zavarovalnico Triglav. Gospodarsko omrežje, zbrano okoli Foruma 21, se sicer deloma prekriva s tistim delom gospodarstva, na katerega vpliva vladajoča koalicija, vendarle pa je Kučanovo omrežje manjše. Članov F21 v tem trenutku ni med prvoligaškimi uslužbenci (ali nadzorniki) Nove Ljubljanske banke ter Zavarovalnice Triglav, kjer ima vladna koalicija znatno besedo. Po drugi strani pa se zdi, da je Kučanova mreža bolj gosto prepletena. Recimo: Jože Stanič, bivši direktor Gorenja, nadzoruje, kako posluje Petrol, ki ga vodi Janez Lotrič. Lotrič in Stanič pa skupaj sedita v nadzornem svetu Slovenke izvozne družbe. Janez Bohorič nadzira poslovanje Jankovićevega Mercatorja, hkrati pa skupaj sedita na prireditvah lionsov. In skupaj sedita na sejah nadzornega sveta Pokojninske družbe A, kjer jima družbo delajo še forumovci Danilo Toplek (Talum), Edvard Svetlik (Hidria), ter Herman Rigelnik (Autocommerce).

Omrežje Kučanovih prijateljev pa ima še eno lastnost: če vladajoča koalicija na pomembne položaje postavlja predvsem pripadnike mlajše ali srednje generacije, imajo člani F21 mnogo daljšo kilometrino. Janko Kosmina, denimo, je vodenje Istrabenza prevzel pred tridesetimi leti; danes je predsednik nadzornega sveta koprske družbe. Tone Turnšek je Pivovarno Laško prevzel leta 1980. Pred njim je Pivovarno vodil Jože Stanič; Stanič je vodenje Gorenja prevzel leta 1990. Herman Rigelnik je sanacijo Gorenja začel leta 1983. Bruno Korelič je direktor Luke Koper postal let 1977. Miloš Kovačič Krko vodi dve desetletji. Mitja Rotovnik Cankarjev dom vodi, od kar ta obstaja. Torej dobri dve desetletji. Dr. Niko Toš pa javno mnenje meri od konca šestdesetih let. Miran Goslar je bil na položaj direktorja Medexa postavljen leta 1954, pred pol stoletja. Polovica sedanjega vladnega kabineta tedaj še ni bila rojena. Direktor Mercatorja je postal leta 1975.

Članstvo Foruma 21 se prepleta s članstvom v dveh parlamentarnih strankah: nekako pol ducata članov F21 je vplivnih v ZLSD, pol ducata članov Foruma pa je v zadnjem desetletju nastopilo na raznih kandidatnih listah LDS.

Štirje člani F21 so sedeli v vladah, postavljenih po letu 1990. Zastopanost bivših članov vlade je v F21 skromna, saj je po letu 1990 v vladi sedelo že več kot sto osebnosti. Šest članov F21 pa je uradovalo v vladah, ki so poslovale pred prvimi večstrankarskimi volitvami. Zagotovo Kučan prijateljuje z bistveno večjim številom ex ministrov. Nekdanja šolska ministrica dr. Lucija Čok je danes rektorica novoustanovljene primorske univerze. Ostali univerzitetni profesorji, ki so obiskali ustanovni sestanek Foruma 21, službujejo v Ljubljani.

Olimpiada in Olimpija

Če svet ekonomske moči predstavlja en pol Foruma 21, je na drugem koncu svet dejanj, ki vzbujajo vtis plemenitosti in dvigujejo prestiž. Janez Kocijančič se od leta 1974, ko je postal predsednik smučarske zveze Slovenije, ukvarja s tem, da zbira denar za športnike. Od leta 1991 vodi slovenski olimpijski komite. Iniciativni odbor za ustanovitev olimpijskega komiteja je pred njim vodil Miro Cerar, dvakratni olimpijski zmagovalec, danes pa odvetnik in član F21. Janko Kosmina je na olimpijskih igral jadral leta 1960, sicer pa je predsednik jadralne zveze Slovenije ter član IO olimpijskega komiteja. Odvetnica Tjaša Andree Prosenc je predsednica zveze drsalnih športov ter članica IO olimpijskega komiteja. Če izvršni odbor olimpijskega komiteja šteje 20 članov, so med njimi štirje tudi v F21. Je torej olimpijski komite pod popolnim Kučanovim nadzorom? V resnici ni. Pomemben vpliv v olimpijskem komiteju ima tudi LDS, največja vladna stranka. Dva poslanca LDS sta tudi v vodstvu olimpijskega komiteja.

Članstvo F21 ima pomembno mesto še v eni športni organizaciji, v Olimpiji. No, ljubljanskih športnih društev, ki nosijo ime Olimpija, je nekaj deset, ob tem pa je pomembno, da je tudi sam Milan Kučan reden član Olimpijine častne lože. Zlasti, ko gre za košarko. V sedemdesetih letih je bil tudi predsednik KK Olimpija. Zakaj je to zanimivo? Če je F21 nekakšno omrežje omrežij, velja dodati, da Kučan osebno ni element teh mrež. Shemo povezav lahko izrišemo brez njega. Ni ga v nadzornih svetih, ni član upravnih odborov, ni ga v dobrodelnih organizacijah, ni ga v predsedstvih športnih zvez. Osebnosti, zbrane v Forumu 21, bi bile temeljito povezane tudi, če se ne bi vpisale v F21 in če ne bi poznale Kučana. Arheologi bi Kučanovo ime našli le na čelu KK Olimpija. Ko pa se pojavi v častni loži Olimpije, je okoli njega vedno velika gneča.

V sedanjem vodstvu KK Union Olimpija sta dva člana F21: košarkaška legenda Ivo Daneu in Jože Šavel, sicer direktor trgovine Harvey Norman. Sicer pa je v Olimpijini častni loži v preteklosti sedelo znatno število članov F21. Miloš Kovačič je sicer predsednik konkurenčnega košarkaškega kluba, Krke, vendar je tudi častni predsednik Olimpije. Gost častne lože je tudi dr. Lev Kreft, pred dvema letoma predsedniški kandidat ZLSD, v devetdesetih letih pa poslanec. Peter Šefman je služboval kot vodja varnostne službe predsednika Kučana, v prostem času pa je predsednik teniškega kluba Olimpija. Pisatelj in ljubljanski mestni svetnik Peter Božič je član vodstva nogometnega kluba Olimpija.

Največje vozlišče članstva F21 pa je v različnih lions klubih. Če bi iskali povprečnega člana F21, bi bil ta včlanjen v kak lions klub, opravljal bi direktorske posle, ob tem pa bi sedel še v enem nadzornem svetu. Res pa je, da je med članstvom Foruma 21 tudi precej prostih strelcev.

Člani rotarijskega združenja so v Forumu 21 redkejši; med njimi velja omeniti vsaj Franca Hočevarja, sicer tudi novega direktorja Kliničnega centra.

Če pa seštejemo, na kaj vse lahko vpliva članstvo Foruma 21, pridemo do precej impozantnega seznama: od Kliničnega centra do Cankarjevega doma, od Petrola do Istrabenza, od rokometne zveze do jadralcev, od Merkurja do Mercatorja. Članstvo F21 lahko vpliva na Delo in Večer, na Muro in Hit, na tovarno aluminija in na jeseniško jeklarno. F21 v tem trenutku nima neposrednih ambicij, da bi vplival na volilni rezultat. Natančneje, nima ambicij, da bi se potegoval za naklonjenost volilnega telesa.