Trojanski poklon

Dopis, ki je nastal v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše, je bil jasen. Vljudno vas naprošamo, je pisalo v dopisu, "da pričnete reševati aktualno problematiko ter z rešitvami seznanite Kabinet predsednika vlade in prefekta, Franca kard. Rodeta."

Ponovimo: kabinet predsednika vlade je v ponedeljek, 3. aprila, prejel pismo, ki ga je kardinal dr. Franc Rode napisal 29. marca, pet dni zatem, ko je bil povzdignjen v kardinala. Kardinal Rode je v pismu predsednika vlade seznanil, da se je nanj s prošnjo, naj posreduje pri sporu s slovenskim državnim podjetjem DARS, ponovno obrnila italijanska gradbena družba Grassetto. Grassetto trdi, da naj bi imel pri gradnji predora pod Trojanami okoli 50 milijonov evrov škode, poroča kardinal. Kardinal predsednika vlade seznanja tudi s podatkom, da je Grassetto "prek kratkim" na ljubljanskem sodišču zoper DARS vložil tožbo. Če smo povsem natančni: Grassetto je tožbo zoper DARS vložil 17. marca 2006, torej vsega skupaj dvanajst dni pred dnem, ko je dr. Rode pisal predsedniku vlade Janši.

V nadaljevanju pisma kardinal Rode izrazi mnenje, da bi bila poravnava, "v kolikor bi bila v prid obema stranema, pametna rešitev". Hkrati pa pove, da bi družba Grassetto, če bi prišlo do poravnave, tožbeni zahtevek, ki po kardinalovih podatkih znaša okoli 50 milijonov evrov, prepolovila. Grassetto torej ponuja polovični popust.

Ob pismu kardinala dr. Rodeta ne gre zgolj za vprašanje, kakšni motivi so prefekta kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družb apostolskega življenja navedli na misel, da bi posredoval pri predsedniku slovenske vlade in nastopil kot posrednik pri možni poravnavi med slovenskim državnim podjetjem ter italijanski gradbenim podjetjem. Zanima nas tudi, kako je ob pismu reagiral kabinet predsednika vlade. So v kabinetu pismo zgolj vljudno prebrali in ga arhivirali? Je kdo ob pismu ukrepal? Je kabinet sprožil kakšno akcijo, ki bi dejansko vodila v smer poravnave?

Vprašanje o reakciji kabineta predsednika vlade smo naslovili na vladnega tiskovnega predstavnika. V pošti, poslani tiskovnemu predstavniku Valentinu Hajdinjaku, smo uvodoma zapisali, da smo seznanjeni s podatkom, da je kabinet predsednika vlade ob ponudbi kardinala Rodeta reagiral. Zato smo tiskovnega predstavnika zaprosili za informacije, kako je reagiral kabinet. Hkrati smo tiskovnega predstavnika vlade zaprosili za informacijo, kakšen je bil odziv vladnih organov na reakcijo kabineta predsednika vlade.

Odgovor tiskovnega predstavnika Valentina Hajdinjaka je bil kratek: "Vlada in predsednik vlade nimata ustreznih instrumentov, da bi v takem primeru lahko ukrepala zoper naročnika del."

Ob odgovoru tiskovnega predstavnika vlade je zanimivo, da je povsem enak odgovor poslal tudi na Dnevnikova vprašanja. Ob tem pa velja dodati, da Dnevnik in Mladina nista zastavila enakih vprašanj. Dnevnik je namreč na tiskovnega predstavnika naslovil vprašanje, kaj bo predsednik vlade oz. vlada storil(a) in ali se zdi predsedniku vlade oz. vladi kardinalovo pismo kakorkoli sporno in zakaj.

Dnevnik je torej vprašal, kaj bo storila vlada in kako ocenjuje samo pismo. Mladina pa je spraševala, kaj je kabinet predsednika vlade že storil in kako so se na reakcijo kabineta odzvali ostali vladni organi. Prihodnjik in preteklik. Dnevnik je spraševal, kaj se bo zgodilo, Mladina pa, kaj se je že zgodilo. Odgovor na štiri različna vprašanja je bil enak: vlada nima ustreznih instrumentov, da bi ukrepala.

Če bi sodili zgolj po informaciji, ki nam jo je posredoval tiskovni predstavnik vlade, bi sklepali, da je kabinet predsednika vlade pismo kardinala Rodeta vljudno vzel na znanje in ga spravil v fascikel. Vendar je podatek, ki ga javnosti sporoča tiskovni predstavnik vlade, napačen. Kljub temu, da tiskovni predstavnik sporoča, da vlada nima ustreznih instrumentov, da bi ukrepala zoper naročnika, je kabinet predsednika vlade reagiral. Ponovimo: kabinet je reagiral s dopisom, v katerem ministrstvo za promet vljudno naproša, "da prične reševati aktualno problematiko ter z rešitvami seznani Kabinet predsednika vlade in prefekta, Franca kard. Rodeta." Kabinet predsednika vlade je na ministrstvo za promet poslal tudi samo pismo kardinala dr. Rodeta, v katerem prefekt predlaga poravnavo, "v koliko bi bila v prid obema stranema".

Že naprosilo, naj ministrstvo za promet o rešitvah seznani prefekta, Franca kard. Rodeta, zveni nenavadno. Ni nam namreč znano, da bi med prefektom dr. Rodetom in ministrstvom za promet obstajalo kakršnokoli pravno razmerje, zaradi katerega bi slovensko ministrstvo za promet prefekta ene od vatikanskih kongregacij seznanjalo z rešitvami aktualne problematike.

Bolj pomenljiva pa je prošnja kabineta predsednika vlade, naj ministrstvo za promet prične reševati aktualno problematiko. Zakaj je ta prošnja pomenljiva? Zato, ker je celo iz pisma samega kardinala Rodeta razvidno, da reševanje aktualne problematike, torej spora med Grassettom in DARS-om glede domnevne škode, že teče. Spor med DARS-om in Grassettom glede domnevne škode se rešuje v predvidenih institucijah pravne države. Rešuje se na ljubljanskem sodišču. Ker DARS-a in Grassetta ne vodijo telebani, pač pa opravilno sposobni ljudje, bi, če bi menili, da je poravnava v prid obema stranema, pametno rešitev našli tudi brez posredovanja Svetega sedeža. Zato se zastavlja vprašanje, ali je prošnja, naj prične ministrstvo za promet reševati aktualno problematiko, torej problematiko, ki jo že tako ali tako rešuje pristojna institucija, sodišče, hkrati tudi namig, naj ministrstvo za promet pripravi teren za poravnavo, ko bi DARS Grassettu plačal polovico tožbenega zahtevka. Ali če smo natančni, plačal bi 6.5 milijarde SIT oz. 27 milijonov evrov.

Vlada brez instrumentov?

Ker vladni tiskovni predstavnik zagotavlja, da predsednik vlade in vlada nimata ustreznih instrumentov, da bi ukrepala zoper naročnika, a je predsednikov kabinet na ministrstvo za promet kljub temu poslal vljudni dopis, naj se začne aktualna problematika reševati, si velja ogledati še nekatere okoliščine.

Na ministrstvu za promet nam je tiskovni predstavnik potrdil, da je ministrstvo dobilo dopis kabineta predsednika vlade. Tiskovni predstavnik nam je povedal tudi, da so strokovne službe ministrstva pripravile odgovor in ga poslale nazaj v kabinet predsednika vlade. Ponovimo: tiskovnega predstavnika vlade smo med drugim vprašali, kako so se odzvali vladni organi, a nas je odpravil s trditvijo, da vlada nima ustreznih instrumentov za ukrepanje. Iz tega, kar je povedal tiskovni predstavnik ministrstva za promet, pa je razvidno, da so se strokovne službe prometnega resorja odzvale na dopis kabineta predsednika vlade.

Vendar po naših podatkih ministrstvo za promet ni komuniciralo zgolj s kabinetom predsednika vlade, pač pa je komuniciralo tudi z DARS-om. Ministrstvo je po naših podatkih od DARS-a zahtevalo pedantno poročilo o poteku gradnje trojanskega prodora. Hkrati pa je ministrstvo za promet DARS prosilo tudi, naj preuči pismo kardinala Rodeta in pripravi predloge možnih rešitev glede spora med DARS-om in Grassettom.

Ministrstvo za promet je DARS-u postavilo tudi rok. Poročilo in predloge za rešitev spora naj bi na DARS-u izdelali v štirinajstih dneh.

Datumi v samo zgodbi niso nepomembni. Medtem ko naj bi DARS poročal ministrstvu za promet, so tekli tudi roki na sodišču. Grassetto je 17. marca na ljubljanskem sodišču vložil tožbo za dobrih 13 milijard SIT. DARS je tožbo prejel 28. marca. 20. aprila pa je DARS na tožbo odgovoril. Šolano oko bi ob tem opazilo, da je DARS na tožbo Grassetta odgovoril nenavadno hitro; rok za oddajo odgovora je DARS prehitel za dober teden dni.

Ponovimo ključne datume: 17. marca je Grassetto vložil tožbo.

DARS je tožbo prejel 28. marca.

29. marca je kardinal Rode napisal pismo predsedniku vlade.

Kardinalovo pismo so v kabinetu prejeli 3. aprila.

Kabinet predsednika vlade je ministrstvo za promet nemudoma pozval, naj prične reševati aktualno problematiko.

Ministrstvo za promet je 10. aprila pozvalo DARS, naj poroča o gradnji trojanskega predora in pripravi možne rešitve glede spora med DARS-om kot naročnikom ter Grassettom kot izvajalcem. DARS naj bi poročilo pripravil v dveh tednih.

20. aprila pa je DARS na sodišče prinesel odgovor na tožbo družbe Grassetto.

Zakaj je DARS pohitel z odgovorom na tožbo? Ker je gradivo v resnih gospodarskih pravdah merljivo s številom fasciklom in ker gre pri trojanski pravdi za 13 milijard SIT, torej 54 milijonov evrov, bi bil sklep, da je imel DARS časa na pretek, že na prvi pogled napačen. Zdi se, da je DARS odgovor na tožbo družbe Grassetto želel na sodišče oddati pred rokom, ko naj bi DARS poročal ministrstvu za promet.

DARS je 20. aprila v odgovoru na tožbo družbe Grassetto sodišču predlagal, naj tožbeni zahtevek bodisi v celoti zavrže bodisi zavrne. S tem, ko je DARS sodišču predlagal, naj tožbeni zahtevek zavrže ali zavrne, se je možnost za politično intervencijo, ki bi vodila v smer ponujene poravnave, zmanjšala. Kdor bi DARS-u naložil, naj sprejme kardinalovo ponudbo za poravnavo, bi ob tem moral pustiti tudi kak prstni odtis.

Kaj pomeni, da DARS sodišču predlaga, naj tožbeni zahtevek zavrže? To pomeni, da po mnenju DARS-a ne obstajajo niti procesne predpostavke za pravdo. Predlog, naj sodišče tožbeni zahtevek v celoti zavrne, pa pomeni, da je DARS prepričan tudi v moč svojih materialnih argumentov. Jasno, na drugi strani je v svoj prav prepričan tudi Grassetto. Vprašanje je, ali je ob tako različnih stališčih sploh možno razmišljati o poravnavi. Poravnava je namreč mehanizem, ki je smiseln, ko je tožeča stranka prepričana, da bo v sporu zmagala, vendar ocenjuje, da bi dolga pravda prinesla visoke stroške za odvetnike, plačilo po dobljenem dolgotrajnem sodnem sporu pa bi bilo premaknjeno v nedoločljivo prihodnost. Hkrati pa je poravnava smiselna, ko tožena stranka sluti, da so njeni argumenti slabi in se zaveda, da bi na sodišču morda izgubila.

Spori med izvajalcem in naročnikom del so normalni in so v pogodbah predvideni. Predviden je tudi način reševanja sporov. Mehanizmi reševanja sporov so določeni že za čas same gradnje. Sodišča so ob reševanju sporov predvidena šele kot zadnja instanca. Ker je gradnja tunelov nepredvidljiva gospodarska panoga, saj geološke neznanke onemogočajo gradnjo na ključ, ko bi bila cena dokončno fiksirana, gradbeniške pogodbe določajo, na kakšen način izvajalec del izkaže in uveljavlja morebitne nepredvidene dodatne stroške. Vendar morajo biti dodatni stroški določljivi. Določljivi pa so z znanimi, pogodbeno predvidenimi parametri: koliko dodatnih kubičnih metrov betona je bilo vgrajenega? Koliko dodatnih jeklenih sider, ki preprečujejo, da bi se hribina začela sesuvati, je bilo vgrajenih? Koliko sider iz umetnih vlaken je bilo porabljenih? Ali je bila uporaba dražjih sider iz umetnih vlaken upravičena? Se je neodvisni inženir, ki nadzira gradnjo, strinjal z uporabo dražjih sider iz umetnih vlaken? Ob vprašanju, kakšni bodo priznani stroški gradnje, torej ne gre za to, koliko kardinalov boš uspel angažirati. Gre za vprašanje, ali boš dokazal, da je bilo v tunel dejansko vgrajenih toliko in toliko dodatnih kubikov betona.

Lobist

Vendarle - kako to, da je kardinal dr. Franc Rode sploh posredoval v sporu med investitorjem, DARS-om, ter izvajalcem, Grassettom? Družba Grassetto je del večje skupine, skupine Gavio. Skupina Gavio pa sodi med pomembnejše igralce na italijanski gospodarski sceni. Ne ukvarja se zgolj z gradnjo tunelov in cest, pač pa upravlja tudi s pomembnim delom italijanskega avtocestnega omrežja, zlasti z omrežjem na severozahodu Italije. Skupina Gavio sicer ne sodi med korporacije, ki bi rinile v ospredje medijske pozornosti. Skupino Gavio vodi Marcellino Gavio. Italijanska verzija internetne enciklopedije, Wikipedije, navaja, da je leta 2001 financiral stranko Forza Italia, ki jo vodi Silvio Berlusconi. Hkrati pa navaja, da ima mož dobre stike tudi z levico.

Skupina Gavio je med drugim sodelovala tudi pri gradnji objektov za torinsko olimpijado.

Če smemo soditi po tem, da je v korist družbe Grassetto, ki je del skupine Gavio, posredoval genovski kardinal Bertone, je jasno, da ima skupina Gavio dobre stike tudi z rimskokatoliško cerkvijo. No, roko na srce - imenitnih stikov z rimskokatoliško cerkvijo nimajo zgolj italijanski gradbeniki. Tudi slovenski gradbeniki se trudijo, da bi imeli s cerkvenimi strukturami vzorne odnose. Ob koncu leta 1996, ko je sredi Vatikana stalo božično drevo iz slovenskih gozdov, je smreko do Vatikana odpeljala mehanizacija družbe SCT. Predsednik SCT-jeve uprave Ivan Zidar je ob obisku papeža Janeza Pavla II. sedel v prvih vrstah. Med gradnjo odra za papežev obisk v Mariboru je na prizorišču visela SCT-jeva zastava. Na prelomu tisočletja je vodstvo SCT-ja obiskalo Vatikan; obiskali so tudi svetega očeta. Nekaj dni po umestitvi kardinala Rodeta je slovesni maši prisostvoval tudi predsednik uprave SCT-ja Zidar.

A vrnimo se k ponudi kardinala Rodeta, da bi DARS in družba Grassetto sklenila poravnavo. Italijanski gradbeniki so pobudo prenesli prek vplivnega genovskega kardinala Bertoneja. Dnevnik navaja, da je kardinal Bertone stik z dr. Rodetom vzpostavil kar ob konzistoriju, torej na dan posebej slovesne seje papeža s kardinali, ko je bil dr. Rode tudi umeščen na kardinalski položaj. Kardinal Bertone je nekaj mesecev mlajši od kardinala Rodeta. Ker pa je postal kardinal leta 2003, ima višjo kanonično starost.

Dodamo pa lahko še droben detajl iz pisma, ki ga je kardinal dr. Rode poslal predsedniku slovenske vlade Janši. Kardinal Rode pravi, da se družba Grassetto nanj "ponovno obrača". Iz formulacije je razvidno, da je bil dr. Rode v preteklosti že v stikih z družbo Grassetto. Ni pa jasno, kdaj se je družba Grassetto obrnila nanj. Letos? Lani? Ali morda leta 1999, ko je bil dr. Rode še ljubljanski nadškof? Znan je podatek, da je leta 1999 italijanski minister za zunanjo trgovino Piero Fassino v Sloveniji iskal zagotovila, da bi se lahko Grassetto enakovredno z drugimi ponudniki potegoval za trojanski posel. Fassino prihaja z levega dela italijanskega političnega spektra. Leta 1999 je Sloveniji vladala koalicija, sklenjena med LDS in SLS. Prometni resor je po koalicijski pogodbi sodil pod okrilje SLS. Direktor DARS-a pa je bil Janez Božič, danes prometni minister.

Ne pozabimo: bitka za pridobitev posla ob gradnji tunela pod Trojanami je spominjala na pravo vojno. Trojansko vojno. In pri trojanski vojni se je treba bati tudi miru. Pa seveda tudi daril. "Bojim se Danajcev, tudi če prinašajo darila," je nekaj let pred Kristusovim rojstvom zapisal Vergil. Vergil je seveda mislil na znamenitega in čudovitega lesenega konja, ki so ga Grki ob ponudbi, da bi sklenili mir, poklonili Trojancem. Novodobna trojanska vojna, spopad za gradnjo tunela pod Trojanami, se je z darilom pravzaprav začela. Začela se je tako, da je italijanska družba Grassetto ponudila, da bi tunel pod Trojanami zgradila po ceni, ki se je ostalim ponudnikom zdela nenavadno nizka. Med antično trojansko vojno so bili v trojanskem konju skriti vojaki. Ko so naivni Trojanci darilo zvlekli za obzidje utrjenega mesta, so grški vojaki skočili iz konja.

Tudi med sklepnimi operacijami novodobne trojanske vojne se je izkazalo, da se z darilom, nizko ponujeno ceno na javnem razpisu, vojna še ne konča. Nizko ponujeni ceni na javnem razpisu je sledil vrtoglavo visok pravdni zahtevek.

Potem pa se je na bojnem polju trojanske bitke pojavilo še eno darilo: kardinal Rode ponuja prepolovitev odškodninskega zahtevka. Kabinet predsednika vlade prek vladnega tiskovnega predstavnika javnosti sporoča, da vlada nima ustreznih instrumentov, da bi ukrepala zoper naročnika. Dopis iz kabineta predsednika vlade pa je prometni resor vendarle pozval, naj prične reševati aktualno problematiko.