Diskriminacija osnovnošolcev

Roditeljski sestanek 8. septembra lani je mamo 14-letnega Ljubljančana neprijetno presenetil. "Razredničarka je povedala, da po novem na vpis v srednje šole ne bodo vplivale ocene iz eksternega preverjanje znanja, ki so ga izvajali ob koncu šolskega leta," je razložila S. J. - mati, katere sin je hodil na OŠ v ljubljanski Šiški. "Rekla je tudi, da se ne šteje več uspeh zadnjih štirih let, ampak samo zadnjega razreda, nismo pa nič izvedeli, kako se bo dodatno točkoval uspeh na najbolj obleganih gimnazijah." Prvo, na kar je pomislila: kako bom to pojasnila sinu? "Ves čas sem ga učila, da če se bo dobro učil vsa leta, bo imel več izbire, in dejansko je bil odličen vse do osmega razreda."

Najstnik je bil po pogovoru vidno zmeden. "Otroke na prelomnici njihovega življenja razganja od hormonov, zato se izgubijo. Če od otrok zahtevamo neko resnost, jim moramo starši in tudi učitelji točno pojasniti, kaj od njih pričakujemo," je ogorčeno komentirala mati, ki je sama nekoč poučevala v šoli, "toda učitelji posledic novega sistema niso znali pojasniti niti nam, staršem - učili so se na učencih."

Že na začetku šolskega leta je do tedaj uspešen učenec staknil prehlad in posledično zaostal za učno snovjo. "Ko je slabo zaključil prvo konferenco, se mu je porušil svet, saj se je predobro zavedal, kako bo na njegovo nadaljnje življenje vplival uspeh v zadnjem razredu." Pritisk pa se je stopnjeval - na koncu je fant, ko je ugotovil, da svojega cilja - vpisa na gimnazijo - ne bo dosegel, sploh ni hotel več v šolo, njegova mama pa si je vzela dopust: "Da ga spodbudim in uravnotežim njegovo iskanje smisla pri nadaljnjem šolanju."

Podobno se je dogajalo drugim otrokom. "Vem, da so nekateri učitelji stali ob strani učencem in so, recimo, podpisali fiktivna potrdila o humanitarni pomoči, sodelovanje pri raznih raziskovalnih nalogah in udeležbo v športnih sekcijah. A niti nočem razkrinkati, na kateri šoli, ker se mi to zdi v danih okoliščinah bolj prav in človeško, kot pa to, da šola ne prisluhne ali ne vidi bolečine učencev pri tako pomembni prelomnici." Tudi radodarnega razdajanja petic pedagogom ne zameri ...

Ob koncu šole pa sta bila zmeda in stres še večja: "Prejšnja leta je bilo mogoče zaradi znanega uspeha prejšnjih let in ekstercev bolje oceniti možnosti kandidata in se na podlagi tega odločiti za posamezno gimnazijo. Moj otrok, tako kot drugi, take možnosti ni imel zaradi ukinitve nacionalnega preverjanja znanja. Zaključni uspehi osnovnošolcev tako niso upoštevali okoliščin in niso izražali njihovega pridobljenega znanja. Vidno je, da je bilo merilo neobjektivno. Nič se ni vedelo ..."

Petnajstletnik se je odločil, da se bo potegoval za vpis na ljubljansko gimnazijo Vič, kjer so letos dodatne točke prinašale raziskovalne naloge na državni ravni. Ko mu je postalo jasno, da ne more biti več odličen, je vpis prenesel na gimnazijo Šiška. "Sinu je bilo pod častjo, da bi moledoval za različna neobjektivna potrdila," je pojasnila mati, "v prvem krogu je gladko izpadel, ker v zadnjem letniku ni bil odličnjak." Prepričana je, da bi, če sina ne bi povozili že na začetku, imel letos boljši uspeh ter boljši odnos do učenja in šole. "To, da se otrokom želja, da bi se vpisali na gimnazijo, ni uresničila, je bila za marsikaterega izmed njegovih vrstnikov katastrofalna." Bila je priča temu, kakšni dramatični zapleti so se odvijali v družinah, kjer otroci niso imeli razumevanja staršev in "posluha" za nov sistem vpisa ter so jim očitali, da so sami krivi, da se niso uvrstili.

Po drugem krogu izbirnega postopka je ambiciozni najstnik pristal na srednji šoli, ki jo je imel v drugem krogu na 7. mestu: "Zdaj se mi to ne zdi več taka katastrofa. Saj se bo na koncu tega šolskega leta pokazalo, kako umetno so bile napihnjene nekatere petice, in se bo, če mu bo to takrat še toliko pomenilo, lahko prepisal na katero od gimnazij."

Kolaps sistema

To, da je bil letošnji vpis v srednje šole eden najbolj stresnih, diskriminacijskih, nepoštenih itd., ne misli samo ena mama učenca, ki se mu je podrl svet. Prvi je na to javno opozoril prav tako eden od staršev - Boris Ostan, ki je sestavil pismo - peticijo, v kateri je opozoril na nerazumljivo razmerje med številom točk, ki jih je učenec lahko pridobil iz osnovnošolskega izobraževanja (70 ali 82 %), ter točkami iz obšolskih in zunajšolskih dejavnosti (15 ali 18 % - prejšnja leta 92 % : 8 %).

Oglasili so se tudi iz Dijaške organizacije Slovenije: "Merila za vpis v srednjo šolo so sestavljena tako, da dajejo prednost najbolj preračunljivim dijakom, ne pa najsposobnejšim. Zaradi možnosti zlorab se pojavljajo primeri, ko se niti učenci z odličnim uspehom ne morejo vpisati na želeno gimnazijo."

Zaradi novih meril so otroci sodelovali na mnogih tekmovanjih, ki jih je določilo ministrstvo, da bi tako nabrali točko ali več, ki bi jim omogočila vpis na gimnazijo. "Prav zanimivo bo slišati odgovor, ali so imeli vsi otroci v vseh šolah v Sloveniji enake možnosti za sodelovanje na tekmovanjih, ki so prinašala točke za vpis," je v peticiji zapisal oče odličnjaka Boris Ostan, njemu pa se je pridružilo že več kot 1400 podpisnikov.

Dodatnih 5 točk, za katere ni nujno, da izhajajo iz dejavnosti programa osnovne šole, je lahko po svoji izbiri podelila gimnazija. Šolanje na glasbeni šoli, ki je prineslo dodatno točko ali več, je po mnenju Ostana vsekakor sporno: dostopno je samo izbranim. Vpis na glasbeno šolo je omejen s številom prostih mest in ga je povrhu vsega treba plačati. Kar seveda pomeni, da si nekatere socialno šibke družine te dodatne izobrazbe preprosto ne morejo privoščiti. "To postavlja otroke v neenakopraven položaj pri vpisu v nadaljnje šolanje in je po mojem mnenju nedopustno, verjetno pa celo protiustavno," je poudaril Ostan, ki je zaradi takšnih meril zahteval odstop ministra Zvera in članov strokovnega sveta, ki so merila izglasovali, "seveda pod pogojem, da nam ustava zagotavlja enake možnosti šolanja, ali pa je gimnazija že tista šola, ki bo načeloma dostopna samo bogatim, odlično osnovnošolsko znanje pa zanjo ni dovolj?" Da bi bil absurd še večji, je bilo treba obiskovati glasbeno šolo v zadnjem letu ali dveh osnovnošolskega šolanja. "V Ljubljani ni glasbene šole, ki bi sprejela na šolanje večine inštrumentov otroka, starega dvanajst let," je poudaril Ostan, ki ga v zadnjih dneh množično kličejo prizadeti starši iz vse Slovenije, "razen za specifične instrumente, kjer je učenje vezano na telesno pripravljenost za igranje, na primer učenje oboe." Dokazila o končanem šolanju v mlajših letih enostavno niso pomenila dodatne točke. "O otrocih, ki živijo na podeželju in jim glasbene šole niso tako dostopne, pa verjetno tako nihče ni razmišljal." Dodatne točke so prinašala prva mesta na državnih tekmovanjih na umetniških področjih, vendar so bila takšna tekmovanja organizirana le za glasbo in balet. Otroci z literarnimi, likovnimi ali drugimi umetniškimi sposobnostmi te možnosti preprosto niso imeli. Učenec pa je lahko oddal potrdilo o sodelovanju v gledališki skupini, katerega verodostojnost ali celo kakovost gledališke skupine nihče ni preverjal, a mu je prineslo točko.

"Zakon zahteva pri vsakem razpisu v gospodarstvu natančno določene razpisne pogoje, po katerih lahko kandidati razberejo, ali s svojo izobrazbo ustrezajo tem pogojem ali ne," je opozoril Boris Ostan na www.petitiononline.com/vpis2006, "za šolstvo to očitno ne velja. Nihče izmed bodočih dijakov v letošnjem letu ni vedel, koliko točk bo potreboval za vpis na želeno gimnazijo, še več, tega niso vedele niti svetovalne službe na gimnazijah niti strokovni delavci na ministrstvu."

Točke je med drugim prinašalo tudi ministriranje, kar pomeni diskriminacijo deklet, ki te dejavnosti pri liturgiji ne morejo opravljati. A ko smo poklicali ravnatelja ljubljanske škofijske klasične gimnazije, na kateri je pomoč pri liturgiji prinašala dodatne tri točke, se mu to ni zdelo nič narobe. "Kakor da nimamo večjih problemov," se je ravnatelj Jože Mlakar začudil vprašanju o diskriminaciji, "deklet pri nas na gimnaziji je tako in tako veliko, ker so pridne, obiskujejo različne dejavnosti itd. Z ministriranjem smo fantom ponudili eno možnost več."

Ob koncu sedemdesetih je, recimo, pri vpisu na gimnazijo Bežigrad imel prednost otrok, ki je sodeloval v delovnih brigadah - a iz današnje perspektive se zdi celo ta sistem pravičnejši, kajti v brigadah sta bila dobrodošla oba spola. Sicer bi kdo rekel, da ima škofijska gimnazija status zasebne šole, na kateri se pred poukom moli, toda ta šola je 100-odstotno financirana iz proračuna, torej z davkoplačevalskim denarjem.

Komu se splača?

Vse skupaj pa se je začelo pred enim letom s preoblikovanjem zakona o osnovni šoli, ki je odpravil pomen eksternega preverjanja znanja pri vpisu v srednje šole. Šolski minister Milan Zver se je ob spremembi zakona, ki je bila po hitrem postopku sprejeta v državnem zboru lani 17. maja, v javnosti skliceval na mnenja strokovnjakov, ki so pozneje jasno povedali, da sprememb niso podprli. Zato smo na ministrstvu prosili za poimenski seznam strokovnjakov, ki so sodelovali pri pripravljanju novele zakona o osnovni šoli, in vprašali, kateri so strokovnjaki, ki niso sodelovali pri pripravi novele, so jo pa podprli. Potem ko smo lani šolsko ministrstvo večkrat spomnili, da bi le radi videli odgovore, so nam kot v posmeh poslali naslednje: "Strokovnjaki ministrstva za šolstvo in šport imajo veliko znanja in izkušenj in so zato dobra podpora ministru pri sprejemanju odločitev. Sodelovali so tudi pri pripravljanju novele zakona o osnovni šoli. Spremembe so podprli vsi tisti, ki so spoznali, da so bile te potrebne in nujne."

Zakaj je bilo treba bliskovito spreminjati zakon, ukiniti obstoječi sistem in uvesti nova merila? Je šlo samo za simbolično dejanje, s katerim je sveže izvoljeni šolski minister želel pokazati, da prejšnja oblast ni imela pojma? Da se prikupi volilcem s tem, da njihovim otrokom ni treba več garati za eksterce? Ali so bili v ozadju interesi, pod katere se ni upal podpisati nobeden strokovnjak?

Dejstvo je, da je bilo pred volitvami v državni zbor najgorečnejši zagovornik odpravljanja eksternega preverjanja znanja Društvo Pobuda za šolo po meri človeka. Društvo si je prizadevalo za lažje šolske torbice, "vračanje izgubljenega otroštva preobremenjenim otrokom" ipd. Predsednik tega združenja je dr. Hubert Požarnik, ki je pred ustanovitvijo Pobude sodeloval tudi v društvu katoliških pedagogov in društvu slovenskih katoliških izobražencev. Podpredsednica pa je Angelca Likovič, nekdanja učiteljica Janeza Janše ter predsednica komisije v strokovnem svetu SDS za osnovno šolo in vrtce.

"Opozicija je želela zlomiti šolsko reformo, ki je bila v javnosti po raziskavah sodeč med najbolj podpiranimi," se spominja nekdanji šolski minister Slavko Gaber, "to so počeli organizirano v okviru Pobude za šolo po meri človeka, in to z roko v roki s cerkvijo. Znani so njihovi sestanki župnijskih svetov, na katerih so načrtovali akcijo proti reformi osnovne šole." Zakaj pa je bilo treba sploh sesuti devetletko? "Če bi se reforma 'usedla' in bi devetletka dobila potrditev, ne bi bilo razloga, da bi jo ponovno spreminjali. S tem ne bi bilo prostora za ponovno oblikovanje kurikula in s tem priložnosti za uvedbo verouka, hkrati pa ne bi bilo razloga, da bi se na račun javnih šol uvajale zasebne šole."

Da bi jih podprla širša javnost, so se po Gabrovem mnenju zatekli k obljubam, da bo nova šola prijaznejša do otrok in staršev, da bodo učenje in torbe lažji ... "Ukinjanje ekstercev po volitvah je bilo dokaz, da držijo obljubo. Sedaj pa se je pokazalo, da nov vpisni postopek ne funkcionira in da smo razvrednotili ocene, ker se je povečal pritisk na učitelje. Škoda je bila narejena šoli in učencem."

To je za Gabra še en dokaz, kako talentirani za razgradnjo sistema ne kažejo nič talenta in znanja za njegovo dograjevanje. Prejšnja merila za vpis - kombinirana notranja in zunanja ocena - po mnenju nekdanjega šolskega ministra niso popustljivo božajoča, so pa bolj pravična: "To je hladna informacija o kakovosti skupnega dela, pri tem je tisto, kar šteje, znanje, ne pa sodelovanje pri verouku ipd., pa tudi čigav si - ne."

"Imam občutek," je še dodal Gaber, "da je v ozadju načrt destabilizirati javno šolstvo, da bodo ljudje dobili občutek, da javno šolstvo ne zmore več opravljati svojih nalog. Ko bo to opravljeno, bo pripravljen teren za bistveno večje število zasebnih šol, ki pa bodo, seveda, v cerkvenih rokah."

Robustnost in brezobzirnost

Zakaj bi kdo verjel tej "opozicijski" razlagi? Ker druga stran ni predložila jasno argumentiranih razlogov, zakaj se je spustila v spremembe, katerih posledice doživlja letošnja generacija osnovnošolcev. Poleg tega se je treba zamisliti, s kakšno robustnostjo in brezobzirnostjo so bila uvedena nova merila za vpis. Po bliskoviti spremembi zakona o osnovni šoli, ki jo je izpeljal minister Zver, ne glede na pripombe strokovnjakov, češ da bi bilo najprej pametno oblikovati merila za vpis v srednje šole in šele nato spreminjati zakon, ki je ukinil eksterce, je sledil predlog meril za vpis v srednje šole, ki ga je pripravilo ministrstvo za šolstvo. Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je ta predlog lanskega junija soglasno zavrnil. Predsednik sveta Marjan Hribar je ob zavrnitvi dejal, da "gre že za žaljiv odnos predlagatelja, ki poskuša pomembne zadeve delati pavšalno". Marko Kerševan je merila označil kot šest vrstic, ki so žalostne. Drugi člani strokovnega sveta so opozarjali, da obstaja možnost, da so kršene človekove pravice učencev, kajti učenci ob vpisu v osnovno šolo niso bili seznanjeni z merili, ki se sedaj sprejemajo, poleg tega pa tudi v začetku šolskega leta niso vedeli, kako pomembne bodo ocene letošnjega leta za vpis naprej.

Skratka, že lani so številni napovedali katastrofo, če bodo predlagana merila sprejeta. A kako se je na te kritike odzval Milan Zver? Izjavil je, da je nad strokovnim svetom razočaran, češ da ni sprejel nekaj, kar bi moral sprejeti. Še več: to, da merila niso bila sprejeta, je rekel Zver, je bolj stvar strokovnega sveta kot pa njega. "Minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver meni, da je predlog meril za vpis v srednje šole z omejenim vpisom dober," so nam sporočili iz ministrske službe za odnose z javnostjo 22. junija 2005. Zver je za medije tudi povedal, da želi, da bi strokovni svet v novi sestavi sprejel merila čim prej in da bo zmogel toliko strokovne moči, da "bo to storil in se izognil raznim političnim razpravam, ki smo jim bili priča v dosedanji sestavi".

Svet po meri Zvera

Vlada je po zavrnitvi meril sprejela sklep o imenovanju novih članov strokovnega sveta, in to na predlog ministra Zvera. Kar sedem na novo imenovanih članov je šolskemu ministrstvu predlagalo Društvo matematikov, fizikov in astronomov iz Kopra, pri čemer nobeden od predlaganih kandidatov ni matematik, fizik ali astronom, kandidatno listo pa so izglasovali vsega skupaj štirje člani društva. Med predlaganimi so Janko Kos - član Zbora za republiko in podpredsednik odbora za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo SDS, zgodovinar Stane Granda, ki ga je Milan Zver v enem od svojih intervjujev označil za "politično nemotiviranega" in torej zato primernega za sodelovanje, ter Iva Pučnik Ozmič, ravnateljica srednje šole v Slovenski Bistrici in žena predsednika slovenskobistriškega občinskega odbora SDS.

Če k temu dodamo, da so med imenovanimi tudi soproga notranjega ministra Tanja Mate, ki je sicer ni predlagalo koprsko društvo, ampak kar ministrstvo za zdravje, ter že omenjena Angelca Likovič in Vladimir Anželj, ki ga je predlagalo Društvo ravnateljev katoliških šol in dijaških domov Slovenije - dobimo sliko selektivnega izbiranja šolskega ministra za imenovanje oseb v enega najpomembnejših organov šolstva. Na to smo opozorili tudi ministrstvo. Pojasnilo je bilo kratko: "Minister je pri izbiri kandidatov upošteval zakonsko določilo, ki določa le to, s katerih področij morajo biti strokovnjaki."

Na novo sestavljeni strokovni svet je skoraj natančno pred enim letom - 14. julija - sprejel merila, čeprav sta članici sveta Ljubica Marjanovič Umek in Mojca Kovač Šebart med razpravo poudarjali, da bi bilo najbolje ponovno upoštevati nacionalne preizkuse znanja tudi pri vpisu, saj se s tovrstnimi merili nikakor ne moreta strinjati. Janko Strel pa je še dodal, da je bolje, da nič ne sprejmejo in ohranijo stanje, tako kot je, pa tudi dobrih meril ne morejo sprejeti prej kot v dveh letih. Šebartova je izpostavila vprašanje diferenciacije, povečevanje pritiska na otroke, ki sploh ne bi imeli enakih možnosti pri tekmovanjih. Problematično pa se ji je zdelo tudi, da bi šole določevale dejavnosti, ki bi se štele kot merila, sploh zato, ker jim jih verjetno do 1. septembra ne bi uspelo sprejeti.

Sprejeta merila naj bi se uveljavila le za eno šolsko leto, hkrati pa je strokovni svet zadolžil zavod za šolstvo, da v sodelovanju z ministrstvom za šolstvo pripravi do maja letos dolgoročna merila z vključitvijo eksternosti. Vendar pa je strokovni svet letos pripravljena merila začel obravnavati šele konec junija in oba predloga zavrnil kot nedodelana. Kot da bi se zgodba ponavljala -septembrski roditeljski sestanki pa bodo za starše devetošolcev ponovno presenečenje.

"Minister je večkrat poudaril, da se mora ukvarjati s popravljanjem napak prejšnje šolske oblasti," je kolaps letošnjega vpisa in povečanega pritiska na učitelje komentiral glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), Branimir Štrukelj, "vendar naj za božjo voljo tega ne dela tako, da jih zamenjuje s še večjimi napakami." Uradno stališče SVIZ-a je, da bi Milan Zver moral priznati svojo napako: "Zanjo prevzeti odgovornost, se opravičiti staršem in učencem, poiskati primeren način za zmanjšanje škode in krivic ter zagotoviti, da se to v naslednjem letu ne bo zgodilo. Nisem pa prepričan, da se zgodba ne bo ponovila."