Nismo barabe

Se vam zdi besedna zveza "pivovarska vojna" primerna?

Bolj všeč mi je, če rečete "pivovarska zgodba". Govoriti o "vojni" ni najbolj primerno. Zgodba se je začela lani julija, ko smo kupili 25 odstotkov kapitalskega deleža Pivovarne Union. Res je, da naš nakup ni bil dogovorjen. Pogosto se govori o sovražnih ali prijateljskih prevzemih, vendar se mi zdi primerneje govoriti o dogovorjenih in nedogovorjenih prevzemih. Ko smo kupili 25 odstotni delež Pivovarne Union, to ni bil dogovorjeni prevzem. Razumem, da je bila uprava Uniona zaradi tega šokirana in prizadeta. Tudi mi bi bili.

Ste pa za ta nakup imeli svoje razloge.

Imeli smo razloge. Bilo nam je jasno, da do dogovorjenega prevzema ne bo prišlo. Hkrati pa smo bili trdno odločeni, da delež Uniona kupimo. Pred nakupom smo se pogovarjali s ljudmi iz slovenske vlade. Dobili smo zeleno luč ustreznih ljudi; strinjali so se, da ustanovimo holding slovenske industrije pijač. Nakup delnic Uniona je bil prvi korak. Drugi korak bi bil, da bi Pivovarna Union kupila naše delnice; dobili bi torej navzkrižno lastništvo. Žal, do tega drugega koraka ni prišlo.

Med to pivovarsko zgodbo je bilo tudi nekaj žalostnih poglavij. Vendar se je do tega trenutka vse skupaj odvijalo za nas pozitivno.

Pa bodo, če prevzamete Union, v Ljubljani še varili Union pivo?

Naredili bi največjo možno neumnost, če bi se odločili, da ne bi več varili Uniona. Morali bi biti res totalni norci. To bi bila neskončna gospodarska škoda. Poglejte: nekako pol slovenskih pivcev piva je sentimentalno navezanih na Union. Druga polovica pivcev piva je sentimentalno navezanih na Laško. Včasih je nekoliko več enih, drugič nekoliko več drugih. Pijejo pa tudi tuja piva, množico piv, ki so se znašla na trgu. Če bi torej mi vsem tistim, ki so sentimentalno navezani na pivo Union, to pijačo vzeli, bi bili res nori. Če kaj zamerim upravi in nadzornemu svetu Uniona, jim zamerim to, da so skušali naplahtati slovensko javnost in svoje zaposlene, češ da je Pivovarna Laško največji možni sovražnik. Dobro, javnosti niso uspeli naplahtati. Potem ko so začeli širiti govorice, kakšen sovražnik da je Laško, so kot "odrešitelja" pripeljali Interbrew. In ta Interbrew naj bi rešil Union. To se mi je zdelo neokusno in podlo dejanje. Mi enostavno nimamo sovražnih namenov. Ponavljam: zanima nas slovenski holding industrije pijač. Po moji oceni nekateri iz Uniona zaradi čisto osebnih razlogov v to niso hoteli. Edinstven primer pa je, da so šli dobesedno prosit firmo Interbrew, naj jih vendarle prevzame in jih osreči. S tem pa jih reši " barabskih laščanov"....

Berem, da ogrožajo svobodo tiska.

V Evropi in svetu Interbrew žal nima najlepšega imidža. Drži, spravili so se na Guardian, najbolj ugledni britanski dnevnik, in ga hoteli zaseči. Ampak v grobem kapitalizmu se dela tudi tako. Interbrewu takšnega ravnanja niti ne zamerim; oni živijo v grobem kapitalizmu, mi vendarle ohranjamo tudi socialno noto. To, da so šli iz Uniona prosit Belgijce, je nekako tako, kot če bi šel najboljši slovenski kmet, ki ima veliko, urejeno kmetijo in znanje, prosit avstrijskega kmeta z malo večjo kmetijo, naj ga kupi. V zahvalo naj mu pa da dobro hlapčevsko plačo. Veste kaj je Pivovarna Union? To je bila ena najbolj uglednih pivovarn v Evropi! Ima znanje! Ima dobro pivo, kvaliteto, strokovnjake. Imajo vse. In ne potrebujejo tujih gospodarjev, tujih lastnikov. Kakor jih mi ne potrebujemo. Sami znamo delati dobro pivo. Oboji pa potrebujemo tuje trge. Interbrew pa nam tujih trgov ne bo dal. To, da bodo Union varili tudi v Zagrebu, so pesmice za lahko noč. To je za tiste, ki ne vedo, za kaj gre.

Slovenski holding pijač pa naj bi bil za nastop na tujih trgih najbolj primeren?

Ideja o holdingu je stara dve, tri leta. Ko smo kupili delež pivovarne Split, ko smo se povezali z Radensko in Vitalom, ko smo se začeli pogovarjati o nakupu pivovarne Banja Luka, smo začeli razmišljati o holdingu. Normalno, da bi v holding sodil tudi Union in Fructal. S tem bi dobili skupino podjetij, ki bi bila precej velika in pomembna tudi za srednjeevropske razmere. Takšna skupina bi lahko kljubovala tudi evropski konkurenci. Danes vsi politiki govorijo o Evropski uniji. Sam sem do EU nekoliko skeptičen, hkrati pa mi je jasno, da boljše alternative ni. Vendar: mi moramo v EU priti pripravljeni. Narobe bi bilo, če bi šli v EU razdrobljeni, s samimi majhnimi podjetji. Mi v EU ne moremo, s samo dimnikarskimi in komunalnimi podjetji v svoji lasti....

Ste vi za evropske razmere majhna pivovarna?

Če govorimo o kapaciteti, ki je postavljena na enem mestu, je naša pivovarna med največjimi v Evropi. Vendar evropska konkurenca nastopa povezano, podjetja so povezana v koncerne. Naša kapaciteta je do tri milijone hektolitrov letno. V Evropi je malo pivovarn, ki v enem obratu zvarijo toliko piva. Tudi tehnološko smo v Slovenji dobro opremljeni. Tehnološko sodoben je Union, dobro opremljeni smo mi. Razdrobljeni v EU ne bomo imeli nobenih možnosti za preživetje. Od tod torej ideja za povezovanje. To povezovanje je nujnost. Morda se komu zdi, da je alternativa tudi to, da nas nekdo kupi. Da nas kupi tujec. Vendar, če mene vprašate, to ni prava pot. S tem, da nas tujec kupi, ni za nas naredil nič dobrega. Kupil bi nas zgolj zato, ker smo dobri, ker imamo znanje, dobiček, ugled. Kupil bi nas in pobiral dobiček. Je to imperativ naše politike? Če je imperativ to, je to žalost.

Omenili ste, da ste od ljudi iz slovenske vlade dobili zeleno luč za ustanavljanje holdinga pijač. Kdo je prižgal zeleno luč.

O imenih ne bi želel govoriti. Nekaterih reči raje ne bi komentiral.

Združevanje podjetij v holdinge je pogosto povezano z zniževanjem stroškov. Tako Pivovarna Laško kot Pivovarna Union precej denarja namenja sponzoriranju športa in kulture. Bi začeli, če se povežete v holding, tu varčevati?

Vem, da ta bojazen obstaja. Zgolj zaradi ustanovitve holdinga zagotovo ne bomo prek noči ukinjali sponzorskih prispevkov, ki jih ima bodisi Union bodisi Laško. To bi bila neumnost. Bodite brez skrbi, da ne bomo ukinili sponzorskih akcij, ki jih vodi Pivovarna Union. Omenil pa bi nekaj drugega: vsa podjetja, ki sponzoriramo slovenski šport, ugotavljamo, da s prispevki vendarle pretiravamo. V Laškem smo količino denarja, ki ga namenimo za sponzorske prispevke, že radikalno zmanjšali. Domnevam, da bo to moral zmanjšati tudi Union - z nami ali brez nas. Slovensko gospodarstvo namreč ne more več sponzorirati vseh potreb, ki se v Sloveniji porajajo. Ne gre. Tu je nogomet, košarka, rokomet, hokej ... Denarja, s katerim bi pokrili vse potrebe, preprosto ni. Vsi, ki sponzoriramo, ugotavljamo, da smo prisiljeni k omejevanju. Vendar to omejevanje nima nobene zveze z idejo o slovenskem holdingu pijač ali prevzemom Uniona. In ne mislite, da bi bil Interbrew, če pride v Union, velikodušen pri sponzoriranju. Multinacionalke, ki poslujejo v Sloveniji, za razvoj kraja in sponzoriranje namenjajo zelo malo. Kupijo teniško mrežo in tri žogice, če malo karikiram.

Vi namenite za kraj veliko?

Ogromno. Laško brez Pivovarne ne bi bilo, kar je. Prvi tuji lastnik, ki bo prišel, ne bo imel interesa, da daje denar za kraj.Normalno, da tega interesa ne bo imel.

Zakaj imate pa interes vi?

Ker se zavedamo, da firma, ki stoji v majhnem kraju, ne more biti sama sebi namen. Vključeni moramo biti tudi v potrebe kraja. Ni nam do tega, da bi si z izgradnjo kulturnega doma, športne dvorane, obnovo gradu ali asfaltiranjem cest postavljali spomenike. To smo počeli, ker smo želeli dvigniti standard kraju ter ljudem, ki delajo v Pivovarni.

Ob povezavi Laškega in Pivovarne Union bi nastala firma, ki bi obvladovala 95 odstotkov slovenskega pivovarskega trga. Kako boste dokazali, da takšna koncentracija ne ogroža konkurence.

Vsi naši politiki govorijo o vstopu v enotno evropsko hišo. Prav je, da gremo v EU. To s seboj sicer prinaša probleme, vendar ponavljam, druge alternative ni. Slovenski trg pa je majhen. Ko bomo v EU, bo slovenski trg del globalnega evropskega trga. Na celem slovenskem trgu ljudje letno kupijo 1.5 milijona hektolitrov piva. In na tem trgu se že danes drenja prek 30 vrst piva. Res je, da je pivo artikel, povezan s sentimentalnostjo ljudi iz določenega okolja. To je res. V malih nemških krajih večina pije pivo male lokalne pivovarne. Preostali pa pijejo tuje pivo. In tu trčimo na urad za varstvo konkurence, na gospoda Plahutnika. Priznati moram, da sam ne bi želel biti v njegovi koži. V Laškem ga zelo cenimo, spoštujemo, nimamo razloga, da bi o njem rekli kaj slabega. Nekajkrat smo bili pri njem, zdaj pa mu pripravljamo temeljite strokovne podlage, s katerimi nameravamo dokazati, da ne bomo škodili konkurenci. Nikakor ne mislimo priti brez argumentov. Prišli bomo z analizo, ki jo pripravljajo najbolj ugledni slovenski ekonomisti. Prepričan sem, da bo ta analiza kredibilna. Prišli bomo še z nekaterimi predlogi. Prepričan sem, da bo gospod Plahutnik glede na stroko, ki jo obvlada, dal prednost strokovnim argumentom, ne pa eventualnim političnim pritiskom. Mislim, da bo to koristno tudi za njega, za njegovo kariero, njegovo osebnost. Na dolgi rok bo pa to koristno tudi za slovensko gospodarstvo. V tem primeru ne gre le za nas. Sicer pa - ali veste, koliko monopolistov je pri nas? Poglejte Talum, Aluminij. Konec koncev, tu je Elan, smuči. Ali naj zdaj ta podjetja sekamo na pol, jih zdrobimo, da bomo na tujih trgih še manj konkurenčni? Ne vidim nobenega strokovnega argumenta, s katerim bi zaradi varstva konkurence lahko preprečili kapitalsko povezovanje Laškega in Uniona. Zato sem prepričan, da bodo dovolejnje dobili. Vse ostalo bi bilo nelogično.

Do kam sežejo interesi Laškega? Do katerih točilnih pultov želite? Do Dalmacije? Do Ukrajine?

Vem, da ne bo zvenelo preveč popularno, a bom odgovoril odkrito: naši vitalni trgi so trgi bivše Jugoslavije. Na drugem mestu so vzhodnoevropski trgi. Tudi zahod nas zanima. Vemo, da bomo morali na zahodu narediti več. Ko je SFRJ še ostajala, smo 40 do 50 odstotkov naše proizvodnje prodali v Bosno, na Hrvaško, v Srbijo, Makedonijo. Slovenske blagovne znamke so v teh krajih še vedno izjemno cenjene. Poglejte ugled Fructala. Fructal je pojem! Na naših vitalnih trgih bi nastopili mnogo lažje, če bi nastopali povezani. In ne mislite, da nam gre za kakšno izkoriščanje južnih trgov. Ne. Na južnih trgih lahko tudi kupujemo. Včasih smo na jugu veliko kupovali, a so se te vezi zaradi vojne pretrgale. Naša surovinska baza, denimo slad, je bila na jugu. In s temi trgi bomo še povezani. Ob skupnem nastopu bi bili na teh trgih uspešnejši. Žal se je pojavilo banalno vprašanje, kdo bo koga prevzel, kdo bo glavni v teh holdingu. Lepo vas prosim! Ne jaz ne Lavrič ne bova vodila tega holdinga, ker sva oba že v letih. Vodil ga bo nekdo tretji. In čisto vseeno je, ali ga bo vodil nekdo iz Ljubljane, Laškega ali Murske Sobote. Ne smemo biti zaplankani, majhni, otročji, ker nam to škodi. Cela pivovarska zgodba se zdaj vleče zaradi takšnih banalnosti.

Ali lahko prodate pivo Čehom?

Češko pivovarstvo je bilo izredno zastarelo. Po vojni se vanj ni vlagalo.

Torej so imeli tehnologijo iz Švejkovega časa.

To je bila beda. Zdaj so glavnino čeških pivovarn kupili Nemci. Nastajajo moderne pivovarne, ki imajo tudi tradicijo, zgodovino, kvaliteto. Njihova piva bodo prihajala k nam, naša k njim. Tudi zaradi tega se mi zdi nevzdržno, če kdo v takšnih razmerah, ko se vse pretaka, govori o monopolu, ogrožanju konkurence. Monopol bi bil, če bi bila Slovenija obdana z zidom. Če pa je sestavni del EU, so meje odprte, carin ne bo. Vpeti bomo v mednarodno ekonomiko. Cenovno bomo morali biti konkurenčni. To je zelo preprosto.

Danes je zelo moderna lahka hrana, lahke pijače. Kaj pa lahko pivo?

V resnici se ni ravno prijelo. Delali smo brezalkoholno pivo in pivo s pol alkohola, šofersko pivo. Tudi drugod po Evropi tega ne prodajo veliko. Tu vsi bolj vegetiramo.

Vendar marketing zahteva, da brezalkoholno pivo mora biti, ker ga lahko oglašujejo.

Tistim, ki hočejo piti lahko pivo, ga moramo nuditi. Ni pa kakšnega velikega navala.

Je pivski trg konservativen?

Pivovarstvo je konzervativna panoga. Običaje je težko spreminjati. To je povsod po svetu. Tehnologija se je modernizirala, samo pivo pa se ni spreminjalo.

Odvetniki Pivovarne Laško so na skupščini Pivovarne Union zastavili nekaj neprijetnih vprašanj o ravnanju dveh članov uprave. Zakaj ste zastavili ta vprašanja?

To, da lastnik delnic nekega podjetja upravi zastavi vprašanje, je čisto normalno. Vprašanja sicer ne smejo biti žaljiva, sicer pa delničar upravo mora spraševati, kako ta gospodari z njegovim denarjem. Problem, ki se je pojavil na skupščini Pivovarne Union, ni bi v tem, da so naši odvetniki zastavili nekaj vprašanj. Problem je bil, ker nihče na ta vprašanja ni znal odgovoriti. Uprava in nadzorni svet Pivovarne Union sta si vzela dva meseca časa, da sestavijo odgovore. Mi se vprašanj ne bojimo. Če nas bo kdo na skupščini kdo kaj vprašal, bomo odgovarjali. Vprašanj ne jemljem kot osebnega napada. Delničarji bdijo nad poslovanjem uprave in nadzornega sveta.

Ima Pivovarna Laško veliko prijateljev?

Vem, na katere prijatelje mislite. Imamo dosti prijateljev: imamo poslovne partnerje, potrošnike, klube ljubiteljev piva. Vendar me najbrž ne sprašujete o teh prijateljih. Nam so očitali, da so nam nekateri prijatelji pomagali. Mislili so, denimo, na Gorenje.

To so prijatelji, pri katerih ste "parkirali" delnice Pivovarne Union.

Firme si med seboj pomagajo. Vendar ta pomoč ne pomeni gospodarskega kriminala. Prijateljstvo ni to, da ščitiš nekoga, ki dela lumparije. Midva z direktorjem Gorenja Staničem sva bila sošolca, sva soseda, on je bil direktor Pivovarne Laško. To so dejstva, takšno je življenje. Ne bom pa se selil, ker bi bilo poslovno sodelovanje s sosedom nespodobno.

Najbrž se je Gorenju splačalo, da je bilo v pivovarski zgodbi vaš zaveznik.

Seveda se jim je splačalo. Kupili so delnice in jih čez nekaj mesecev dražje prodali. Drugo pa je, če komu ni všeč, komu so prodali delnice. Nekaterim lobistom ni všeč, da je Gorenje delnice prodalo nam. Lobisti se v to, komu je Gorenje kaj prodalo, ne bi smeli vtikati.

Ali to zavezništvo razumete kot zaščito slovenskih interesov.

Tudi. V tem ni nič slabega.

Med poslanci se je pojavilo mnenje, da je v nacionalnem interesu, če pivovarne postanejo v slovenski lasti.

Mnenja so bila tu nekoliko deljena.

Meni se zdi, da je pivovarstvo toliko v nacionalnem interesu, kolikor davkov plača. Koliko davkov plačate?

Veliko. Plačamo 25.608.311 evrov trošarine. In obračunamo slabih 19 milijonov evrov izstopnega DDV-ja.

Za nakup delnic Pivovarne Union ste zastavili delnice Radenske.

Tudi vi, ko kupujete kaj večjega, zastavite hišo. Ko hišo zastavite, je ne prodate. Kot dober gospodar skrbite, da imate stvari pod kontrolo in da lahko posojilo vračate. Mi imamo stvari pod kontrolo. Logično pa je, da banka ne more poslovati zgolj na osnovi naše izjave, da je vse pod kontrolo. Banka, ko da kredit, zahteva zastavitev. S tem Radenska ni šla v tuje roke. Zastavljanje je sestavni del najemanja kreditov.

Se vam zdi, da je vlada bolj kot vam naklonjena temu, da Pivovarno Union prevzamejo Belgijci?

Vzdržal bi se komentarja.

Recimo, da bi vam kdo za mesec dni ponudil, da postanete minister. Kaj bi počeli?

Nikdar ne bi šel v politiko. Od leta 1965 sem v gospodarstvu. In 22 let sem direktor te firme. Pred zaključkom kariere bi rad dokončal temelje slovenske industrije pijač.

Vprašanje je povsem hipotetično. Kaj bi počeli, če ...

Najprej bi se lotil vprašanja, kako bomo šli v EU. Sem za vstop v EU, vendar ne za vstop, ko bi tja šli kot hlapci. EU tega od nas niti ne zahteva. Včasih Slovenci sami rinemo v hlapčevski položaj.

Imate kakšne stike z belgijskimi pivovarji?

Z Belgijci smo imeli dva neuradna sestanka. Enkrat smo se srečali na Bledu, enkrat na našem gradu. Zaključkov nismo delali. Belgijci nas zadnje dneve iščejo. Tudi oni so ugotovili, da obstajajo le tri kombinacije. Prvič, da nam Belgijci prodajo njihov delež. Drugič, da mi Belgijcem prodamo naš delež v Pivovarni Union. Ti dve kombinaciji sta zelo malo verjetni; mi našega deleža zagotovo ne bomo prodajali. Ostaja torej le tretja možnost: oboji bomo lastniki Uniona. Mi bomo imeli nekoliko večji delež, Belgijci bodo imeli dobrih 40 odstotkov. Dogovoriti se bomo torej morali o naših skupnih ciljih na tujih trgih.

Iz poslovnih krogov je mogoče slišati oceno, da se slovenska politična elita boji nastanka gospodarske elite. Se strinjate s to oceno?

Da, včasih imam tudi sam tak občutek. Drugje je politična elita vesela, če ima močno gospodarstvo. Politika samo sebe razume kot nek servis; politika se ukvarja s tem, kako bo močnim podjetjem pomagala tudi pri širjenju na tuje trge. Poglejte Gorenje: ali naša politika sploh ve, kaj Gorenje pomeni za Slovenijo? Ali vedo, kaj je vodstvo Gorenja naredilo v ostrem mednarodnem boju? Za Gorenje je slovenski trg zanemarljiv. Ne živijo na nikogaršnjih plečih. Vendar slovenska politika tega ne zna ceniti. Premalo jih spoštuje, tudi njihovo delo.

Ta teden ima Pivovarna Laško skupščino. Kaj pričakujete?

Ob običajnem dnevnem redu bodo govorili tudi o dokapitalizaciji. Ta je potrebna, ker moramo biti pripravljeni za širjenje na tuje trge.

Je dokapitalizacija potrebna zaradi dokončanja zgodbe z Unionom?

Ne. Ta zgodba je za nas že končana. Ob tem pa bi rad, da bi z direktorjem Pivovarne Union Lavričem, s katerim sem korektno sodeloval 22 let, ponovno postala prijatelja. Ne bi želel, da bi bila jezna drug na drugega. Rad bi, da bi, ko bova šla v penzijo, uživala sadove dolgoletnega dela.